Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem, retrospektiva, podjetniška politika
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 473; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Raziskava GEM omogoča bolj poglobljen vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti, kot ga lahko zagotovijo drugi statistični viri, predvsem tisti, ki temeljijo zgolj na podatkih, pridobljenih s strani obstoječih podjetij. S posameznikom v središču raziskovanja, GEM namreč zajame tudi njegov odnos do podjetništva, njegove ambicije in usposobljenost za podjetništvo, njegovo dojemanje odnosa družbe do podjetništva, pa tudi posameznike v vseh fazah podjetniškega procesa, od začetnih razmislekov, da bi se podali na podjetniško pot, do ustanovitve podjetja, poslovanja, rasti in prenehanja poslovanja. Raziskovalna ambicija GEM je, da bi v čim več državah meril ključne elemente družbenega odnosa do podjetništva, podjetniško aktivnost in razlike v aspiracijah posameznikov ter zaznaval vplivne dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost. Vse to z namenom zagotavljanja platforme za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast ter odkrivanja političnih ukrepov za krepitev podjetništva. GEM je razvil ustrezno metodologijo, ki je skladna konceptualnemu okviru GEM in je sposobna dati vpogled v družbeni, kulturni, politični in ekonomski kontekst, ki upoštevaje stopjo razvitosti posameznega nacionalnega gospodarstva in razvitost ključnih podjetniških pogojev.
Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 1237; Prenosov: 123
Celotno besedilo (10,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Start-upi ne obstajajo in tudi ne morejo obstajati kar tako sami v nekem prostoru. Ampak nastanejo kot deli gospodarstva. Podjetniki s težavo ustanovijo podjetje, ne da bi jim pri tem pomagalo okolje in drugi pomembni akterji v njem. Vsak akter v tem okolju igra pomembno vlogo in vpliva na start-upe tako posredno kot neposredno. Pomembno se je zavedati, da ima vsak start-up izreden pomen ne samo za lokalno gospodarstvo, temveč za družbo kot celoto. Vsaka stvar, ki jo vložijo v start-upe razni posamezniki, podporne institucije, ministrstva in druga podjetja, ima vpliv na start-up podjetja. To vse skupaj imenujemo start-up podjetniški ekosistem. V magistrskem delu smo proučili podporno okolje za start-upe v treh državah: Sloveniji, Avstriji in na Finskem. To smo storili s pomočjo osmih stebrov podjetniškega ekosistema in raziskave globalnega zagonskega zemljevida – »StartupBlink«. Prišli smo do spoznanja, da med proučevanimi državami glede podpornega okolja in števila start-upov izstopa Finska. Ima namreč, kot že rečeno, največ start-up podjetij, ne zaostaja pa tudi po številu pospeševalnikov, inkubatorjev. Prav tako po najnovejši raziskavi Svetovne banke »Doing Business« 2020 velja v primerjavi z Avstrijo in Slovenijo za državo, v kateri je najenostavneje ustanoviti podjetje. Finska je tudi država, ki pritegne največ tujih investitorjev. Le-teh v Sloveniji in Avstriji primanjkuje. Ugotovili smo, da je vsem trem državam skupno to, da imajo največ start-upov na področju programiranja in podatkov. Direktor slovenskega podjetja Pharsol, Miha Rajh, je v intervjuju tudi opozoril na to, da se v Sloveniji usmerja premalo pozornosti start-up podjetjem, ki niso izključno »IT«, digitalno usmerjena. Glede raziskave, ki jo pripravlja svetovna platforma »StatupBlink«, smo prišli do spoznanja, da je med proučevanimi državami Finska najboljše ocenjen start-up ekosistem.
Ključne besede: start-up podjetniški ekosistem, start-up podjetja, Slovenija, Avstrija, Finska.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 1160; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Tema diplomskega dela se nanaša na podporno okolje za podjetništvo in njegovo primerjavo med Slovenijo in Hrvaško v obdobju od leta 2016 do 2018. Želeli smo ugotoviti, ali sta državi podobno razvili podjetniško okolje glede na to, da sta bili nekoč del skupne države, ter opredeliti primere dobre prakse obeh držav. Ker je podjetništvo pomembno za gospodarsko rast in družbeno razvitost, ga je potrebno spremljati in proučevati. Mi smo za primerjavo Slovenije in Hrvaške uporabili rezultate raziskave Globalnega podjetniškega monitorja v delu, ki se nanaša na proučevanje podjetniškega ekosistema. Na razvijanje podjetništva v obeh državah močno vplivajo podporne državne in druge institucije ter Evropska unija, ker nudijo pomoč podjetnikom in podjetjem predvsem v obliki financiranja, svetovanja, informiranja in izobraževanja. Ugotovili smo, da so v Sloveniji pogoji podjetniškega okolja nekoliko bolje ocenjeni kot na Hrvaškem. V obeh državah je najbolje ocenjena fizična infrastruktura. V Sloveniji se pogoji skozi čas izboljšujejo kljub temu, da so nekateri relativno nizko ocenjeni. Večjo pozornost še vedno zahtevata izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo v osnovni in srednji šoli. To je najnižje ocenjen pogoj ter regulativa vladnih politik, ki podjetnikom in novim podjetjem še vedno povzroča težave s pridobivanjem potrebnih dovoljenj in koncesij, davčna bremena in birokratske ovire. Na Hrvaškem se konstantno ne izboljšuje niti en pogoj, še posebej hitro in odločno je potrebno spremeniti vladno politiko, ki s svojim zapletenim regulativnim okvirjem in birokracijo, ki je najnižje ocenjen pogoj, zavira podjetništvo, nova podjetja pa so še vedno diskriminirana pri javnih naročilih. Strategija Hrvaške bi morala biti poleg pogostejšega spremljanja rezultatov vladnih programov, osredotočena tudi na večjo vpletenost podjetništva v izobraževalni sistem. To bi imelo najverjetneje tudi pozitiven vpliv na kulturne in družbene norme, ki podjetništvu še vedno niso naklonjene. Primer dobre prakse v Sloveniji je Slovenski podjetniški sklad, ki nudi raznoliko finančno spodbudo za podjetja v različnih fazah, česar na Hrvaškem primanjkuje.
Ključne besede: podjetniški ekosistem, podjetniški okvirni pogoji, Slovenija, Hrvaška, EU, institucionalna podpora.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2021; Ogledov: 1425; Prenosov: 107
Celotno besedilo (613,70 KB)

Opis: Krizna obdobja še bolj kot običajno zahtevajo trezen razmislek o tem, kako ravnati, da bi se čim učinkoviteje izkoristili obstoječi viri ter zadovoljile potrebe, česar brez vitalnega podjetništva ni možno uresničiti. Harmonizirane podatkovne baze, ki jih zagotavlja GEM, omogočajo, da bolje razumemo umestitev slovenskega podjetništva v globalno sliko. Vitalnosti podjetništva zato ne moremo spoznati tako, da bi prešteli podjetja in podjetnike, ampak da spoznamo podjetniško okolje, temeljne značilnosti podjetniške aktivnosti, njihove motivacije in ambicije. Prav s tem pa se ukvarja Globalni podjetniški monitor, največja svetovna raziskava na področju podjetništva, ki že šestnajsto leto zapored podaja temeljit vpogled v svet podjetništva in s proučevanjem medsebojne odvisnosti med podjetništvom in ekonomskim razvojem kaže stanje v posameznih državah in obenem nakazuje načine, s katerimi je mogoče pospeševati razvoj podjetništva in hkrati z njim tudi razvoj gospodarske blaginje. Precej pozornosti posvečamo tudi podjetniškemu ekosistemu, saj ta pomembno pospešuje (ali zavira) podjetniške procese in aktivnost.
Ključne besede: podjetništvo, Globalni podjetniški monitor, podjetniško okolje, podjetniška aktivnosti, podjetniški ekosistem
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 2368; Prenosov: 139
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...