| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROJEKTIRANJE ORGANIZACIJE ˝INŽENIRKO, D. O. O.˝
Jernej Žajdela, 2009, diplomsko delo

Opis: V današnjem tržnem okolju, kjer so pomembni inovativnost, drznost, prodornost in vztrajnost podjetnikov, smo se odločili ustanoviti podjetje, ki se bo ukvarjalo z gradbenim inženiringom in upravljanjem nepremičnin. V diplomskem delu smo se posvetili predvsem predustanovitvenim analizam in politiki planiranja ustanovitve, saj se zavedamo pomembnosti letega. Pri tem smo se osredotočili na tržne raziskave, analizo konkurence in naših potencialnih naročnikov. Poiskali smo naše prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, ki podjetje čakajo na trgu. Pri planiranju poslovanja podjetja smo se odločili za časovno obdobje petih let. Za sedež podjetja smo se odločili za obstoječe prostore ustanovitelja, ki imajo ugodno lego in ustrezne prometne povezave. V planiranem obdobju petih let bo imelo podjetje tri zaposlene, ki bodo s svojimi znanji dograjevali celotno delovanje podjetja na trgu. Ustanovitveni kapital v višini 10.000 € bo zagotovljen s strani ustanovitelja in bo namenjen prvotno za nakup tehnično-tehnološke opreme in opreme pisarniških prostorov, kjer bo podjetje delovalo. Zaradi trenutnih razmer na trgu, ki so za ustanovitev podjetja neugodne in preveč nepredvidljive, smo ustanovitev podjetja prestavili na september naslednjega leta, ko pričakujemo, da se bodo razmere stabilizirale in se bo pokazalo dejansko stanje na trgu. Nastajanje in obstajanje podjetja, njegova uspešnost, razvoj in rast morajo služiti večanju blagostanja vseh njegovih udeležencev.
Ključne besede: podjetniška ideja, dejavniki uspešnosti, etika podjetja, ustanovitvene aktivnosti, vizija podjetja, vrednote, prednosti in slabosti, možnosti in nevarnosti, politika podjetja, poslanstvo podjetja, smotri podjetja, temeljni cilji podjetja, splošne strategije, temeljne strategije, poslovne strategije, razvojne strukture, poslovni izid, bilanca stanja.
Objavljeno: 02.12.2009; Ogledov: 3189; Prenosov: 639
.pdf Celotno besedilo (212,11 KB)

2.
PLANIRANJE RAZVOJA BODOČEGA PODJETJA »Svečka d.o.o.« S POUDARKOM NA STRATEŠKEM MANAGEMENTU
Nataša Krajnc, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo na praktičnem primeru zamišljenega bodočega podjetja Svečka, d.o.o. poskušali predstaviti, kako pomembno in potrebno je dobro ter dolgoročno planiranje razvoja podjetja na ravni politike podjetja in strateškega managementa. Diplomsko delo smo sestavili tako, da smo na začetku predstavili podjetniško idejo, ter podjetje samo. Proučili smo dejavnike uspešnosti pri ustanavljanju bodočega podjetja, opredelili ustanovitveno in razvojno vizijo ter nadaljevali s planiranjem razvoja na ravni politike podjetja. Ugotovili in proučevali smo vrednote ključnih udeležencev podjetja, zanimalo nas je katere so prednosti in slabosti podjetja, pa tudi priložnosti in nevarnosti, ki mu pretijo iz okolja, v katerem bo poslovalo, kajti če je podjetje sposobno predvideti prihodnje dogajanje v okolju, se tudi lažje in pravočasno odziva na spremembe. Po planiranju razvoja na ravni politike podjetja smo nadaljevali s planiranjem razvoja bodočega podjetja na ravni strateškega managementa. Zapisali smo možne strategije in jih po njihovem ekonomskem vrednotenju tudi potrdili. Planiranje razvoja bodočega podjetja Svečka, d.o.o. smo zaključili s programom razvoja podjetja. Na podlagi vseh ugotovitev menimo, da je naložba v bodoče podjetje Svečka, d.o.o. smiselna in je realno uresničljiva.
Ključne besede: Podjetniška ideja, dejavniki uspešnosti, politika podjetja, strateški management, programiranje razvoja.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 1696; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (6,74 MB)

3.
PLANIRANJE RAZVOJA PODJETJA
Tanej Tinauer, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli na praktičnem primeru pokazati planiranje razvoja podjetja. Razvoj podjetja mora vedno potekati od podjetniške ideje k uresničitvi te ideje. Vendar ideja sama še ne zagotavlja uspeha. Potrebno je spremljati tudi ostale dejavnike, ki vplivajo uspeh poslovanja podjetja. Tako ima planiranje razvoja podjetja vpliv na bodoči obstoj podjetja in s tem tudi na uspešnost poslovanja podjetja. Sama uspešnost poslovanja podjetja je odvisna od izbrane in oblikovane vizije, politike podjetja in strategij podjetja. Podjetje X d.o.o. je podjetje, ki se bo ukvarjalo s storitveno dejavnostjo, in sicer z izplačilom odškodnine v primeru nezgode. Podjetje še ni ustanovljeno oziroma registrirano. Predpostavljamo, da se bo podjetje ustanovilo v bližnji prihodnosti ob pogoju, da bodo zagotovljena zadostna finančna sredstva za ustanovitev in normalno poslovanje podjetja. Na začetku smo v diplomskem delu opredelili teoretična izhodišča. Tako smo predstavili pojem podjetja, možne oblike podjetij, predstavili smo podjetniško idejo in vire za njen nastanek. Opredelili smo okolje podjetja in opredelili vizijo ter politiko podjetja, pokazali smo tudi strategije. Zaključili smo z ekonomskim vrednotenjem in programom uresničitve podjetja. V praktičnem delu diplomskega dela smo želeli na primeru podjetja X d.o.o. pokazati ali je ustanovitev novega podjetja smiselna in ekonomsko utemeljena. Na podlagi zbranih in predstavljenih podatkov menimo, da je ustanovitev novega podjetja smiselna in ekonomsko upravičena.
Ključne besede: planiranje razvoja, podjetniška ideja, vizija, politika podjetja, strategije, podjetje, ekonomsko vrednotenje, program uresničitve
Objavljeno: 09.09.2011; Ogledov: 2012; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
ANALIZA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA IN PODJETNIŠKEGA PODPORNEGA OKOLJA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Violeta Novak, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Podjetnica oz. podjetnik je osrednja oseba podjetniškega podjema. Veliko ekonomskih teoretikov je poskušalo, ob upoštevanju različnih teorij in pristopov, opredeliti njeno/njegovo vlogo, značilnosti ter družbeni in ekonomski pomen. Začetki preučevanja podjetnika segajo v prvo polovico 18. stoletja, ko je Richard Cantillon v »Eseju o naravi trgovine« ločil podjetnike od managerjev in jim s tem dodelil različno vlogo v ekonomskem življenju in strokovni literaturi. Kljub različnim opredelitvam podjetnika, ki so jih podali številni teoretiki, v ekonomski literaturi ni zaslediti enotne opredelitve, ki bi na edinstven način povezala vsa akumulirana spoznanja s tega področja. Prav tako v ekonomski literaturi ni podane enotne teorije o podjetništvu. Zgodovina ekonomske misli pomni kar nekaj poskusov postavitve teorije o podjetništvu, ki so vodili v oblikovanje različnih modelov in teorij. V okviru magistrske naloge podrobneje predstavljam stališče eklektične teorije podjetništva, ki so jo razvili Verheul, Wennekers, Audretsch in Thurik (2002). Po mojem mnenju je omenjena teorija najprimernejša glede na razlago in obseg podjetništva, ki ga obravnavam v magistrski nalogi. Spremembe v globalnem okolju, ki smo jim bili priča v drugi polovici 20. stoletja, so imele za posledico prestrukturiranje trga dela, globalne ekonomije in nacionalnih ekonomij. To je »proizvedlo« nove trende, ki so se pojavili tudi na področju podjetniškega sektorja. Vse večje vključevanje žensk v podjetništvo je sprožilo interes raziskovalcev za preučevanje fenomena ženskega podjetništva. Ekonomski teoretiki si še vedno niso enotni glede potrebe po obstoju posebne teorije o ženskem podjetništvu. Zato njihova spoznanja o tem področju temeljijo na različnih vejah družbene znanosti. Žensko podjetništvo je področje, ki ima velik potencial za rast in razvoj nacionalne ekonomije. S tega vidika ga je potrebno obravnavati na ustrezen, spodbujajoč način in ustvariti vse potrebne pogoje za kakovostno eksploatacijo; od politično-pravnih in ekonomskih do socio-kulturnih in tehnično-tehnoloških. Tudi podjetniška politika mora biti zasnovana na podjetnicam spodbujajoč način, njen glavni cilj pa bi moral biti povečanje podjetniške aktivnosti žensk. Bistvenega pomena je, da je podjetniška politika zasnovana v skladu s stopnjo razvitosti gospodarstva, njeni ukrepi pa morajo temeljiti na realnih zmožnostih nacionalne ekonomije. V večjem obsegu so se tako kot moški tudi ženske v Sloveniji začele ukvarjati s podjetniško aktivnostjo po osamosvojitvi od Jugoslavije. Tradicionalni pogled na družbo, slabši položaj žensk na družbenem in ekonomskem področju, problem težjega dostopa do potrebnih virov, pomanjkanje samozavesti, znanja in veščin ter odsotnost podpornih mehanizmov, ki bi upoštevali specifične potrebe podjetnic, so le nekateri izmed razlogov značilno manjšega deleža podjetnic od deleža podjetnikov v podjetniški populaciji. Tudi na Hrvaškem so se ženske začele v večjem obsegu vključevati v podjetništvo po razpadu Jugoslavije, ko so, tako kot v Sloveniji, bili ustvarjeni vsi potrebni pravni in tržni pogoji za podjetništvo, tudi žensko. Tudi v hrvaški podjetniški strukturi močno prevladujejo podjetniki. Na osnovi preučevanih podatkov ugotavljamo, da se razlogi, zakaj je temu tako, ne razlikujejo od razlogov manjše udeleženosti podjetnic v podjetniški strukturi Slovenije. Za razliko od Slovenije, kjer se podjetnice odločajo za vstop v podjetništvo predvsem na podlagi prepoznavanja dobre poslovne priložnosti, na Hrvaškem še vedno obstaja razmeroma podoben delež podjetništva zaradi priložnosti in podjetništva zaradi nujnosti. Temeljni motivi, ki vplivajo na odločitev za podjetništvo, se ne razlikujejo med Slovenkami in Hrvaticami. Oboje se za podjetništvo odločajo predvsem zaradi večje neodvisnosti pri delu in povečanja osebnega dohodka. Prav tako ne obstajajo statistično značilne razlike glede temeljnih motivov podjetnic in podjetnikov v Sloveniji
Ključne besede: podjetnica/podjetnik, podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetniško podporno okolje, podjetniška politika, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 2638; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

5.
PLANIRANJE RAZVOJA TURISTIČNE KMETIJE PAVLINA D.O.O. S POUDARKOM NA POLITIKI PODJETJA
Pavlina Jamšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo proučevali turistično kmetijo Pavlina d.o.o., ki kot kmetija že kar nekaj desetletij uspešno posluje in se razvija. Osredotočili smo se na vse značilnosti, ki so potrebne za ustanovitev podjetja oziroma za njen nadaljnji razvoj. Tema diplomskega seminarja je bila planiranje razvoja turistične kmetije Pavlina d.o.o. s poudarkom na politiki podjetja. Pri planiranju politike podjetja izhajamo iz vizije. Vsebovati mora poslanstvo, smotre in temeljne cilje podjetja, ki jih podjetje mora uresničevati. Pri ugotavljanju prednosti in slabosti smo ugotovili, da ima turistična kmetija Pavlina d.o.o. kar veliko ključnih prednosti, ki so usposobljeni kader, dobra lokacija, visoka kakovost. Pri proučitvi okolja turistične kmetije Pavlina d.o.o. smo ugotavljali priložnosti in nevarnosti za turistično kmetijo Pavlina d.o.o., ena bistvenih priložnosti je povezava mlečne proizvodnje s kmečkim turizmom ter širjenje ponudbe, kot so npr. prenočišča in jahanje. Naslov diplomskega seminarja smo si izbrali, saj avtorica živi na tej kmetiji in vidi veliko priložnosti za razvoj kmetije, saj je povpraševanje po malo drugačni storitvi naraslo.
Ključne besede: politika podjetja, turistična kmetija Pavlina d.o.o., podjetniška vizija, dejavniki uspešnosti, prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti.
Objavljeno: 13.08.2012; Ogledov: 1349; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (591,30 KB)

6.
VPLIV IZBRANIH INSTITUCIONALNIH IN INDIVIDUALNIH DEJAVNIKOV NA PODJETNIŠKO AKTIVNOST TER NJIHOVA POVEZAVA Z GOSPODARSKIM IN DRUŽBENIM NAPREDKOM
Katja Crnogaj, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo vpliv institucionalnih in individualnih dejavnikov na podjetniško aktivnost ter njihovo povezavo z gospodarskim in širšim družbenim napredkom. Pri tem se srečujemo z različnimi perspektivami podjetništva in različnimi potrebami nacionalne politike, zato je pomembno, da najprej natančno razumemo podjetniške dejavnike in vzpostavimo celovitejši okvir, ki omogoča umestitev podjetništva v jedro konkurenčnosti nacionalne ekonomije. Največjo oviro tovrstnemu proučevanju predstavlja odsotnost splošno sprejete definicije podjetništva, kar predstavlja velik izziv za merjenje in primerjavo podjetništva v mednarodnem okolju in skozi čas. Tudi v primeru poenotenja glede primerne opredelitve podjetništva je težko najti merilno orodje, ki se ujema z izbrano terminologijo. Obstoječe podjetniške mere morajo biti skrbno izbrane in interpretirane, da lahko upoštevamo njihovo relevantnost za politične odločitve. Kompleksno je tudi ugotavljanje podjetniških učinkov, kjer smo v središče obravnave postavili vpliv podjetniške aktivnosti na gospodarsko rast, ki se preliva v stabilen in trajnostni gospodarski ter družbeni razvoj. Omejitve trdih pokazateljev gospodarske rasti, kot je BDP, so znane, zato smo okvir proučevanja razširili z upoštevanjem pokazateljev družbenega napredka, ki se odražajo v osebnem (človekovem) razvoju in trajnostnem razvoju družbe. Osrednji cilj doktorske disertacije je operacionalizacija široko zastavljenega modela proučevanja z namenom oblikovanja ustreznih izhodišč oblikovalcem podjetniške politike. Cilj raziskave je preveriti, ali in v kolikšni meri se povezava med podjetništvom in gospodarsko rastjo ter družbenim napredkom razlikuje med razvitimi in manj razvitimi državami, ter opredeliti v tem okviru pomembne vplivne dejavnike. Iz pregleda literature in različnih empiričnih študij je razvidno, da so raziskovalci doslej namenjali pozornost le posameznim dejavnikom podjetništva, ne pa tudi dovolj celovito – z upoštevanjem in operacionalizacijo individualne in makro ravni obenem. Pri operacionalizaciji raziskovalnega modela se osredotočamo na podatke, ki združujejo informacije o posameznikih, državah in času ter omogočajo raziskovanje vplivnih dejavnikov podjetniške aktivnosti glede na doseženo stopnjo gospodarske razvitosti države. Na tej osnovi smo si zastavili kompleksno raziskovalno vprašanje o tem, ali je mogoče vzroke za odkritje in ovrednotenje poslovne priložnosti ter pričetek podjetniške aktivnosti iskati v dejavnikih institucionalnega okolja, v katerih se priložnosti porajajo, in značilnostih posameznikov, ki jih izkoriščajo. Ugotavljali smo, ali je na ta način vzpostavljena povezava z gospodarskim in družbenim napredkom ter zagotovljena jasnejša slika oblikovalcem političnih ukrepov za pospeševanje podjetništva. Ker so v zadnjih letih različni viri podatkov privedli do protislovnih in nezadostnih empiričnih ugotovitev, smo v disertaciji na enem mestu sistematično prikazali, s katerimi pomembnejšimi mednarodno primerljivimi merami, ki so pomembne za sprejemanje in analizo političnih odločitev za povečevanje podjetniškega potenciala, se lahko merijo podjetniška aktivnost in opredeljeni vplivni dejavniki podjetništva. Na tej osnovi smo operacionalizirali zastavljeni model proučevanja podjetniškega procesa in njegove komponente v povezavi z gospodarsko rastjo in družbenim napredkom. Z upoštevanjem dveh različnih ravni obravnave smo potrdili pomen razlikovanja med posameznimi tipi podjetništva in njihovimi učinki v različnih gospodarskih okoljih.
Ključne besede: podjetništvo, individualne značilnosti podjetnika, dejavniki institucionalnega okolja, poslovne priložnosti, podjetniška aktivnost, merjenje podjetništva, gospodarska rast, gospodarski in družbeni napredek, podjetniška politika
Objavljeno: 21.09.2012; Ogledov: 1942; Prenosov: 508
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

7.
Podjetniška politika in podporno okolje za razvoj podjetništva
Katja Crnogaj, Miroslav Rebernik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Okolje, v katerem živijo in delujejo posamezniki, pomembno vpliva na njihovo odločitev, da ustanovijo podjetje ali razširijo obstoječega. Ker je okolje mogoče oblikovati z ustrezno industrijsko politiko, v prispevku na osnovi tistega dela podatkovne zbirke svetovne raziskave Globalni podjetniški monitor(GEM) za leto 2012, ki je bila oblikovana z anketiranjem nacionalnih izvedencev, analiziramo podjetniško okolje v Sloveniji. Ugotovitve analize smo povezali z možnimi kanali politične intervencije, ki jih predlaga v teoretičnem delu predstavljeni modelni okvir podjetniške politike. Analiza kaže, da v Sloveniji še vedno ni zadovoljivega družbenega konsenza o pomembnosti podjetništva in njegovi vlogi za gospodarsko rast in družbeni razvoj. Rezultati tudi opozarjajo, da je še zlasti pomembno okrepiti intervencijo na ponudbeni strani podjetništva, saj bo potencialni podjetnik izkoristil zaznano priložnost le, če bo imel na voljo ustrezne zmogljivosti, sposobnosti in proizvodne vire.
Ključne besede: podjetništvo, poslovno okolje, podjetniška politika, modelni okvir podjetniške politike, Globalni podjetniški monitor
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 781; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (140,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
RAČUNOVODSTVO GOSPODINJSTEV - PRIMER GOSPODINJSTEV SUBVENCIONIRANO SAMOZAPOSLENIH PODJETNIKOV V SLOVENIJI
Damjana Rant, 2016, magistrsko delo

Opis: V vsakdanjem življenju porabljanje in služenje sredstev večinoma poteka avtomatizirano. Vsak dan opravljamo naloge, ki smo jih opravljali že prejšnji dan in kupujemo tisto, kar potrebujemo za vsakdanje življenje. Pri tem naj bi se po klasični ekonomski teoriji obnašali racionalno. Racionalnost, katere pomembno orodje je dvostavno knjigovodstvo oziroma računovodenje, je po Webru zaslužna za napredek in razvoj modernega kapitalizma. Gospodarski in družbeni napredek pa je glede na empirične raziskave podjetništva neposredna posledica delovanja podjetnikov. Predmet preučevanja tega magistrskega dela je računovodenje v gospodinjstvih. Osnovna enota preučevanja v tem delu je gospodinjstvo, saj je celotno delo namenjeno preučevanju posebnostim gospodarjenja in računovodstva v njem. V tem delu smo najprej opredelili gospodarjenje in računovodenje v gospodinjstvih ter pregledno predstavili izbrane primere instruktivne literature na temo računovodenja v gospodinjstvih ter raziskave, ki so bile opravljene na to temo. V nadaljevanju smo raziskovali, kaj od navedenega bi bilo mogoče najti tudi v Sloveniji. Teoretični del magistrskega dela smo zaokrožili z bistvenimi poudarki opredelitev podjetništva. Posebej smo izpostavili samozaposlitveno podjetništvo, ki ga spodbuja tudi socialna politika Evropske Unije s subvencioniranjem samozaposlitvenega podjetništva. V drugem, empiričnem delu, smo z empirično raziskavo skušali najti razlike v praksi računovodenja v gospodinjstvih uspešno in neuspešno samozaposlenih podjetnikov – prejemnikov subvencije za samozaposlitev. Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz vedenja, da je sposobnost preživetja novoustanovljenega podjetja, ki posluje v konkurenčnem tržnem okolju, odločilno odvisna od tega, ali je sposobno ustvarjati tolikšen dobiček, da ta zadošča za izplačilo ustreznih povračil lastnikom (v našem primeru samozaposlenim prejemnikom subvencije za samozaposlitev) in za financiranje razvoja podjetja. Kljub temu, da naših hipotez z raziskavo nismo mogli potrditi, smo z empirično raziskavo pridobili dragocene podatke o računovodski dejavnosti v gospodinjstvih slovenskih prejemnikov subvencije za samozaposlitev ter podatke o njihovem odnosu do računovodenja. V Sloveniji računovodstvo v gospodinjstvih še ni bilo predmet empiričnih raziskav. Raziskava v tem delu je tudi prva nasploh, ki empirično preučuje računovodsko dejavnost v gospodinjstvih samozaposlenih podjetnikov ter se tako uvršča tudi med podjetniške raziskave.
Ključne besede: računovodenje v gospodinjstvih, predračunavanje v gospodinjstvih, računovodsko evidentiranje v gospodinjstvih, odločanje v gospodinjstvih, računovodsko preučevanje v gospodinjstvih, zgodovina računovodstva, gospodinjstvo, Slovenija, samozaposlovanje, podjetništvo, subvencija, spodbujanje podjetništva, subvencionirano podjetništvo, podjetniška politika, tehnike računovodenja v gospodinjstvih, računovodenje v gospodinjstvih s pomočjo pisemskih ovojnic, kartični sistem računovodenja v gospodinjstvih
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 461; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

9.
Kako podjetna je Slovenija
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Miroslav Glas, Viljem Pšeničny, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Monografija na temelju podatkov Globalnega podjetniškega monitorja ugotavlja, da v letu 2002 slovenska družba ni funkcionirala kot podjetniška družba. Ni še dozorelo spoznanje, da je za uspešen razvoj nujno koordinirano sodelovanje države in podjetnikov, saj nihče ne more prisiliti podjetnika, da bo rasel, zaposloval in se razvijal. Vse to lahko izhaja samo iz njegove osebne motivacije, ki je odvisna od pogojev, ki jih ustvarimo v družbi. Zato je temeljni izziv, ki je pred nami, kako vzpostaviti jasno vizijo dolgoročnega razvoja Slovenije kot podjetne družbe ter ustvariti vzpodbudno okolje, da bi se čimveč ljudi uspešno lotevalo podjetništva. Velja temeljno spoznanje, da preko noči ni mogoče radikalno spremeniti podjetniškega potenciala. Občutne spremembe na bolje zahtevajo vztrajnost, dolgoročnejši napor za učinkovitejše delovanje v vrsti vladnih resorjev in v mnogih delih družbe, ki ustvarjajo ali zavirajo nagib k samostojnosti in ustvarjalnosti. Pomembno je, da je vladna politika do podjetništva konsistentna in zato predvidljiva z vidika posameznikov, ki se odločajo za lastno dejavnost. Pri tem morata usklajeno delovati osrednja vlada in lokalne oblasti.
Ključne besede: podjetništvo, Globalni podjetniški monitor, podjetniška politika, podjetna družba
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 492; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici