| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenski podjetniški observatorij 2002, 2. del
Miroslav Rebernik, Jožica Knez-Riedl, Dijana Močnik, Karin Širec, Matej Rus, Tadej Krošlin, Polona Tominc, 2002, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Slovenski podjetniški observatorij se neposredno navezuje na Observatory of European SMEs, ki je bil vzpostavljen leta 1993 v okviru Directorate-General XXIII, ker so članice EU-19 spoznale potrebo po usklajenem in enotnem pristopu k raziskovanju malih in srednje velikih podjetij. Poročilo se dela vsako leto in sicer v okrilju European Network for SME Research, ki ga tvorijo neodvisni raziskovalni inštituti s področja podjetništva v članicah. Temeljni cilj evropskega observatorija je izslediti in zbrati podatke in informacije, ki so »skrite« v posameznih državah ter jih dati na voljo ostalim članicam. Slovenski podjetniški observatorij sledi enaki metodologiji. Ob standardnem pregledu stanja slovenskega podjetništva v preteklem letu smo pod drobnogled postavili problematiko davčnih spodbud, administrativnih obremenitev malih in srednje velikih podjetij na področju zaposlovanja ter njihovo družbeno odgovornost. Za te teme smo izvedli terensko raziskavo, v kateri smo analizirali odgovore 1.153 podjetij, ki smo jih pridobili s pomočjo 8.176 odposlanih anket.
Ključne besede: podjetniška demografija, davčne spodbude, administrativne obremenitve, zaposlovanje, družbena odgovornost
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 529; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (4,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Slovenski podjetniški observatorij 2002, 1. del
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Matej Rus, 2002, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: V monografiji Slovenski podjetniški observatorij 2002 je podan pregled stanja slovenskega podjetništva v letu 2000 ter njegova primerjava z Evropo-19. Raziskovanje je pokazalo, da smo po številu podjetij in deležu zaposlenih v posameznem velikostnem razredu sicer precej primerljivi, da pa je ekonomska moč slovenskega podjetništva precej šibka. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v EU - 19 je znašala znaša 80.000 evrov, v Sloveniji pa le 19.000 evrov. Primerjava med ustvarjenimi povprečnimi prihodki in dodano vrednostjo kaže tudi na izrazito odhodkovno potratnost slovenskega podjetništva. Medtem ko je razmerje med povprečnimi prihodki na podjetje v Sloveniji in v EU-19 1 : 2,75, je pri dodani vrednosti na zaposlenega to razmerje že 1 : 4,21. Ta razlika je največja pri srednje velikih podjetjih, ki dosegajo samo 17 % dodane vrednosti, kot jo ustvarijo srednje velika evropska podjetja (18.000 evrov proti 105.000 evrov).
Ključne besede: podjetništvo, podjetniška demografija, EU-19, primerjalna analiza, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 361; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Slovenska podjetja in značilnosti start-up ekosistema
Dijana Močnik, Matej Rus, 2016, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo najprej analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2014, nato pa smo za leto 2012 primerjali ključne podatke za podjetja EU-28 in Slovenije v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2014 63.590 gospodarskih družb (skoraj 4 % več kot leto prej) in 67.500 samostojnih podjetnikov (3 % manj kot leto prej), to je skupaj 131.090 podjetij, ki so zaposlovala več kot 526.000 ljudi. Več kot četrtina podjetij v nefinančnem sektorju EU-28 je bila leta 2012 aktivna v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je tudi zagotavljala delo največ ljudem, skoraj četrtini vseh zaposlenih. Da bi bolje spoznali slovenska start-up podjetja in start-up ekosistem ter ključne izzive za izboljšave, smo s pomočjo primarnih podatkov v raziskavo vključenih 156 start-up podjetij s povprečno starostjo 2,1 leta analizirali značilnosti slovenskih start-up podjetij in start-up ekosistema.
Ključne besede: podjetniška demografija, EU-28 nefinančni sektor gospodarstva, primerjalna analiza, start-up podjetja, star-up ekosistem
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 831; Prenosov: 77
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Slovenska podjetja in okoljski vidiki poslovanja
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Barbara Bradač Hojnik, 2015, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo najprej analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji leta 2013, nato pa smo za leto 2011 primerjali ključne podatke za podjetja EU-28 in Slovenije v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2013 61.312 gospodarskih družb (skoraj 3 % več kot leto prej) in 69.626 samostojnih podjetnikov, to je skupaj 130.938 podjetij, ki so zaposlovala skoraj 522.000 ljudi. Več kot četrtina podjetij v nefinančnem sektorju EU-28 leta 2011 je bilo aktivnih v dejavnosti G: Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil. Drugi del monografije proučuje okoljske vidike poslovanja podjetij. Razvijanje inovacij v najširšem smislu je zmeraj povezano s podjetniškimi aktivnostmi, zato sta to tesno povezana koncepta. V prispevku opozarjamo na različne vidike in pojavne oblike obeh konceptov ter na njuno povezanost. Prikazujemo stanje okoljskega podjetništva in okoljskih inovacij ter njune značilnosti v Sloveniji in primerjalno z evropskimi državami.
Ključne besede: podjetniška demografija, EU-28 nefinančni sektor gospodarstva, okoljski vidiki poslovanja, okoljsko podjetništvo, okoljske inovacije
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 621; Prenosov: 73
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Stanje slovenskega podjetništva in izzivi izobraževanja za podjetnost
Miroslav Rebernik, Karin Širec, Dijana Močnik, 2014, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji leta 2012, nato pa smo za leto 2010 primerjali ključne podatke za podjetja EU-27 in Slovenije v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2012 59.726 gospodarskih družb in 72.325 samostojnih podjetnikov, to je skupaj 132.051 podjetij. Ustvarjena dodana vrednost je znašala 19,25 milijarde evrov. Podjetja so leta 2012 ustvarila 614 milijonov evrov neto poslovnega izida. V drugem delu opozarjamo na pomen podjetništva v sodobni družbi ter na njegov vpliv na ekonomski in družbeni razvoj. Prikazujemo stanje podjetniškega izobraževanja v Sloveniji, analiziramo njegove temeljne ovire in dejavnike uspeha ter podajamo nekatera priporočila za njihovo preseganje. Eno od njih je vzpostavitev primerne strategije izobraževanja za podjetništvo na visokošolski ravni, ki pa ne sme biti ločena od splošne strategije izobraževanja za podjetništvo, kot tudi ne od siceršnjega okvira pospeševanja podjetništva.
Ključne besede: razvoj, izobraževanje, podjetniška demografija, EU-27 nefinančni sektor gospodarstva, primerjalna analiza, podjetniško izobraževanje, ovire podjetniškega izobraževanja
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 523; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Slovenski podjetniški observatorij 2003
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Jožica Knez-Riedl, Polona Tominc, Karin Širec, Matej Rus, Tadej Krošlin, Silvo Dajčman, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Monografija Slovenski podjetniški observatorij 2003 je sestavljena iz več raziskovalnih področij. V prvem delu je podan pregled trenutne stopnje podjetništva, ki je pripravljen na osnovi ekonomskih in statističnih podatkov. Razumevanje o tem, kaj se dogaja s slovenskimi podjetji, je pomembno ne samo zaradi izvajanja ustrezne nacionalne ekonomske politike, ampak tudi, da bi ugotovili prednosti in slabosti slovenskih podjetij in v primerjavi s podjetjih iz drugih evropskih držav. Če se želi Slovenija pridružiti najbolj razvitim evropskim državam, bo namreč morala pospešiti svojo gospodarsko rast. Drugi del monografije sestavlja več tem, ki temeljijo na primarni raziskavi vzorca 672 podjetij. Tako so vanj vključene naslednje teme: proučevanje odnosa med bankami in malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) z vidika financiranja, proučevanje ženskega podjetništva, možnosti grozdenja ter značilnosti okoljske odgovornosti podjetij in razvoja kompetenc.
Ključne besede: podjetje, podjetnik, podjetništvo, žensko delo, mala podjetja, podjetniška demografija, financiranje MSP, žensko podjetništvo, grozdenje, okoljska odgovornost
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 532; Prenosov: 66
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici