Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Razumevanje bonitete lastnega podjetja, poslovnih partnerjev in konkurence je ključno za uspešno poslovanje v sodobnem poslovnem okolju ter za ohranjanje konkurenčne prednosti. To nam omogoča zmanjšanje informacijskih nejasnosti in tveganj, ki izhajajo iz njih. Presojanje bonitetne ocene je kompleksen proces, ki zahteva tako kvantitativno analizo finančnih izkazov kot tudi kakovostno oceno dejavnikov, pridobljenih iz temeljitega preučevanja podjetja. Pomembno je, da rezultate razumemo in jih natančno interpretiramo. Pri oblikovanju bonitete podjetja lahko imajo ključno vlogo bonitetne agencije, ki določajo bonitetno oceno na podlagi lastnih metodologij. V magistrski nalogi smo razvili lastno metodologijo za določanje bonitetne ocene fiktivnega podjetja X, pri čemer smo upoštevali tako finančne kot nefinančne kazalnike. Nato smo dobljeno oceno primerjali z bonitetno oceno, določeno po metodologiji bonitetne agencije Bisnode. Prav tako smo primerjali rezultate Altmanovega ter Kraličkovega modela. Skozi empirično analizo smo ugotovili, da je podjetje X uspešno poslovalo, saj je doseglo visoko bonitetno oceno skozi vsa obravnavana leta. Prav tako smo potrdili, da je naša bonitetna ocena primerljiva z oceno bonitetne agencije Bisnode, saj nismo zaznali večjih odstopanj. Tudi rezultati po Altmanovem in Kraličkovem modelu so potrdili uspešnost poslovanja podjetja X.
Ključne besede: bonitetna ocena, finančni kazalniki, nefinančni kazalniki, Altmanov model, Kraličkov model, podjetje
Objavljeno v DKUM: 23.11.2023; Ogledov: 35; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,50 MB)

Opis: V diplomskem delu analiziramo trajnostno poročanje izbranih železniških podjetjih. Analizirali smo slovensko in izbrana evropska železniška podjetja, in sicer iz Francije, Italije, Španije in Švice. Želeli smo ugotoviti, ali izbrana podjetja v svoja trajnostna poročila (ki so lahko del letnih poročil) vključujejo okoljske, družbene in upravljalske vidike poslovanja. Na začetku diplomskega dela opredeljujemo pojem trajnostno poročanje, kaj mora trajnostno poročilo vsebovati ter navedemo nekatera pravila trajnostnega poročanja. Na primer na ravni Evropske unije bodo morala podjetja v državah članicah poročati po Evropskih standardih trajnostnega poročanja, uveljavljenimi 31. 7. 2023, že v letnem poročilu za leto 2024. Druga pravila so GRI Standardi in SASB Standardi. V diplomskem delu sledi kratka predstavitev izbranih železniških podjetij, njihova primerjava in analiza njihovega poročanja po področjih, katera smo izbrali po naši presoji (na primer področno poročanje o porabi emisij toplogrednih plinov, porabi energije, porabo ter reciklaži odpadkov in tako naprej). Ugotovili smo, da železniška podjetja bolj površinsko poročajo o trajnostnem poslovanju. Nekatera sicer zelo dobro poročajo po nekaterih vidikih, zato je tudi smiselno, da z zgledom preostala železniška podjetja mogoče pripravijo k temu, da tako začnejo poročati tudi preostala železniška podjetja. Rezultati nam kažejo, da vsa podjetja poročajo po GRI Standardih, razlikujejo pa se v tem, da nekatera železniška podjetja uporabljajo več o GRI Standardov, druga manj. Špansko železniško podjetje najbolj poroča po GRI Standardih. Železniška podjetja z raznimi ukrepi želijo zmanjšati emisije CO2 in energetske potrebe, povečati uporabo električne energije iz obnovljivih virov ter povečati recikliranje materialov. Iz naše analize je razvidno, da italijansko železniško podjetje ustvari najmanj emisij toplogrednih plinov glede na dolžino prog. Slovensko železniško podjetje porabi najmanj električne energije od vseh preostalih železniških podjetij glede na dolžino prog. Pri porabi odpadkov pa italijansko železniško podjetje proizvede veliko več odpadkov kot preostala železniška podjetja. Na podlagi družbenih vidikov pa se železniška podjetja zavzemajo za enakost med spoloma, zagotavljajo varnost, zdravje ter strokovno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih. Po družbenih vidikih največ poroča špansko železniško podjetje. Vsem železniškim podjetjem je skupno to, da v večji meri poročajo o okoljskih vidikih. Na podlagi prednosti in slabosti izbranih železniških podjetij smo ugotovili, da praktično vsa podjetja poročajo več o prednostih; nekatera ne poročajo o slabostih. Na podlagi ugotovitev naše analize podamo tudi predloge glede poročanja o trajnosti za železniško podjetje.
Ključne besede: Trajnostno poročanje, standardi, trajnostna poročila, razkritja, železnice, železniško podjetje
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 82; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Interakcije med revizorjem in revidiranim podjetjem so nekaj popolnoma vsakdanjega, vendar subjektivni pogled in manevrski prostor v računovodskih standardih mnogokrat privede do nasprotujočih mnenj – tukaj nastopijo pogajanja med revizorjem in revidiranim podjetjem. V diplomskem delu obravnavamo potek pogajanj, možne izide in glavne vplive na pogajanja, svoj fokus pa smo usmerili v ugotavljanje potencialnih dejavnikov v teh pogajanjih. Raziskali smo značilnosti pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem, predstavili Dinamičen teoretičen model pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem (angl. Dynamic theory–based model of ACM negotiation) avtorjev Salterio in Gibbins (2012). Predstavimo proces pogajanja ter časovnico poteka, pa tudi model procesa pogajanj po Brownu in Wrightu (2008), ki razdelita proces pogajanj na tri ključne faze: predpogajanja, pogajanja in fazo izida pogajanj. Obravnavamo potencialne razloge za pogajanja z revizorjem (na primer padec vrednosti delnic revidiranega podjetja na borzi, nižja odobrena posojila bank, višje obrestne mere in tako dalje), torej zakaj je smiselno, da želi revidirano podjetje prejeti mnenje brez pridržkov v svojem revizorjevem poročilu. Na podlagi literature pa preučimo tudi odziv trga in bank na različna mnenja revizorja, ko gre za kotirajoča revidirana podjetja. Opišemo različne pogajalske strategije revizorjev: tekmovanje, prilagodljivost, izogibanje, sodelovanje, sklenitev kompromisa in strategijo vzajemnosti. Hkrati predstavimo Model dvojnih pomislekov (angl. Dual Concerns Model), ki je tipologija reševanja konfliktov, razvita s strani avtorjev Blake in Mouton (1964). Ta model identificira zgoraj naštete strategije reševanja konfliktov. Bolj podrobno opišemo strategijo vzajemnosti, ki sicer ni del modela dvojnih pomislekov, vendar je razširjena njena uporaba med revizorji. S to strategijo se revizorji odpovedo manj pomembni zadevi v pogajanjih v zameno za uresničitev bolj pomembne zadeve v pogajanjih. Za strategije pojasnimo, v katerih primerih je njihova uporaba najbolj koristna in potencialno za revizorja prinese najboljše možne rezultate. V podporo temu predstavimo tudi dejavnike, ki določajo pogajalske strategije. Pogajalske izkušnje revizorja imajo vpliv na potek samih pogajanj. Pogajalske izkušnje pa niso nujno povezane z leti delovanja revizorja. Pomembno je, da se revizorji na pogajanja z revidiranim podjetjem pripravijo in predvidijo mogoče scenarije pogajanj. Le na ta način si zagotovijo najboljše možnosti za uspešno izpeljana pogajanja. Revidirana podjetja imajo relativno veliko moč v pogajanjih. Revizorji lahko s pogajanji tvegajo izgubo revidiranega podjetja kot stranke, saj je moč nakupa storitve revizije na njihovi strani. Enako kot revizorji imajo tudi revidirana podjetja svoje strategije za pristop k pogajanjem. Revidirana podjetja se najbolj poslužujejo strategij (vzajemne, sodelovalne), ki so sodelovalne narave. V diplomskem delu predstavimo tudi na kratko ključne lastnosti kakovostnega računovodskega poročanja in proučimo, kako revizorjeva pogajalska strategija vzajemnosti vpliva na kakovost računovodskega poročanja. V diplomskem delu ne potrdimo nobene hipoteze. Hipotezo »v primeru, da revizor predlaga za revidirano podjetje odklonilno mnenje o računovodskih izkazih, je smiselna poteza revidiranega podjetja ta, da se pogaja z revizorjem o potrebnih popravkih računovodskih izkazov, saj s tem poskuša obraniti vrednost delnic podjetja na borzi« in »Tekmovalna strategija v pogajanjih med revizorjem in revidiranim podjetjem revizorju zagotavlja najboljši možni izid pogajanj« ovržemo, hipotezo »pogajanja glede računovodskega poročila med revizorjem in revidiranim podjetjem pozitivno vplivajo na kakovost računovodskega poročanja, saj se s pogajanji z revizorjem izboljša kakovost računovodskega poročanja revidiranega podjetja« pa nismo ne potrdili in ne ovrgli.
Ključne besede: Revizija računovodskih izkazov, revizor, revidirano podjetje, revizijska pogajanja, pogajalske strategije, lastnosti revidiranega podjetja
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 78; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo povezavo dveh konceptov – digitalizacije in nabave. Nabava je ključen proces v organizacijah, ki se nanaša na pridobivanje materialov, storitev in opreme, potrebne za nemoteno delovanje podjetja. Sodobni poslovni svet je v zadnjih desetletjih doživel digitalno preobrazbo, ki je zajela tudi to področje. Uporaba informacijskih tehnologij in digitalnih orodij izboljšuje učinkovitost, lajša optimizacijo stroškov in povečuje preglednost nabavnih procesov, širše področje uporabe teh tehnologij pa se hitro prilagaja novim digitalnim trendom, kar omogoča še večjo učinkovitost in konkurenčnost nabavnih procesov. Raziskavo smo zaključili z analizo nabave v izbranem podjetju X. Pregledali smo uporabo digitalnih orodij na področju komunikacije, upravljanja z zalogo in upravljanja s pošiljkami, nadaljevali smo z analizo obvladovanja nabavnih procesov s pomočjo strateškega planiranja, kjer smo obravnavali notranje in zunanje dejavnike, za konec pa smo identificirali tveganja v nabavnem postopku in podali ideje, kako jih omiliti.
Ključne besede: digitalizacija, digitalno podjetje, nabava, nabavni proces.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 87; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,58 MB)

Opis: Podjetja so zaradi vse večje odvisnosti od informacijskih sistemov in obsežne uporabe podatkovnih omrežij izpostavljena številnim tveganjem, povezanim z informacijsko in kibernetsko varnostjo. Vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega nivoja informacijske in kibernetske varnosti je dandanes ključnega pomena pri zagotavljanju neprekinjenega poslovanja sleherne organizacije. Ena od ključnih aktivnosti pri zagotavljanju ustreznega nivoja informacijske varnosti v organizaciji je določitev formalne odgovornosti za to področje. Le-to običajno prevzame t. i. skrbnik za informacijsko varnost. V tej diplomski nalogi preučujemo ključne vloge, odgovornosti in kompetence skrbnika informacijske varnosti v podjetju X. Njegova glavna naloga je zagotoviti celovito zaščito informacijskih sistemov, omrežij, podatkov in storitev pred kibernetskimi napadi ter zagotoviti skladnost s predpisi in standardi v zvezi z informacijsko varnostjo. S pomočjo literature, intervjujev s strokovnjaki in analize primerov študija smo se osredotočili na identifikacijo izzivov, s katerimi se sooča skrbnik informacijske varnosti pri obvladovanju tveganj in odzivanju na incidente v podjetniškem okolju. Poleg smo preko anketne raziskave preverili, kako vlogo skrbnika za informacijsko varnost razumejo zaposleni v podjetju. Temeljni cilj naloge je podati priporočila za krepitev vloge skrbnika informacijske varnosti v tem okolju in posledično izboljšati skrb za informacijsko varnost.
Ključne besede: informacijska varnost, kibernetska varnost, skrbnik, vloga, podjetje
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 117; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,38 MB)