| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Obračun različnih vrst osebnih prejemkov s praktičnimi primeri
Albina Zafošnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Množica zakonskih in podzakonskih predpisov tako ali drugače posredno in neposredno posega na področje obračunavanja plač, nadomestil, povračil in drugih vrst plačil ter prispevkov in davkov. Toda relativno zapleten sistem obračunavanja prejemkov v Sloveniji povzroča napake, nerazumevanje, v nekaterih primerih celo prevelike stroške in včasih nepotrebne napetosti med udeleženci delovnega procesa. Za obračune osebnih prejemkov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja imajo podjetja na voljo različne računalniške programe. Ne glede na razširjenost uporabe računalniških in spletnih orodij moramo poznati postopke obračuna osebnih prejemkov. Delo diplomskega seminarja je namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z obračunavanjem osebnih prejemkov in drugih osebnih prejemkov, ki se pojavljajo v delovnem razmerju, ter prejemkov na drugih pogodbenih podlagah v poslovanju podjetja. Osebne prejemke bomo obravnavali s pravnega in davčnega vidika ter s tem podali kar največ teoretičnih osnov, ki so neposredno povezane z osebnimi prejemki in so pomembne za lažje razumevanje obračuna z vidika prispevkov in dohodnine le-teh. Delo diplomskega seminarja s primeri izračunov osebnih prejemkov vsebuje različne praktične primere, vključno z veljavnimi prispevnimi stopnjami in dohodninsko lestvico ter drugimi potrebnimi podatki. Vključuje različne obračune plač, bonitet, odpravnin, regresa, avtorske in podjemne pogodbe s postopki izračunov.
Ključne besede: osebni prejemki v delovnem razmerju, drugi osebni prejemki, prejemki na drugih pravnih podlagah, plača, dohodnina, prispevki za socialno varnost, obračun plač, avtorski honorar, podjemna pogodba, bonitete, odpravnine
Objavljeno: 21.03.2018; Ogledov: 975; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
Neenakopravnost v zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi
Elizabeta Podlinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bom predstavila značilnosti sistema socialne varnosti v Sloveniji s poudarkom na obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju. Pravica do socialne varnosti, ki pomeni zavarovanje za primer socialnega rizika, ki bi prizadel posameznika in njegovo družino v obliki nastanka stroškov ali izpada dohodka ter močno vplival na kvaliteto njihovega življenja, je zapisana v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Državi nalaga obveznost urediti in skrbeti za delovanje socialnih zavarovanj. Pravica do zdravstvenega varstva je kot samostojna človekova pravica urejena v 51. členu Ustave, pravica do pokojnine pa je izrecno zagotovljena pravica od ustavne spremembe leta 2004. Za zdravstveno zavarovanje je značilna močna socialna pravičnost tako na vertikalni kot na horizontalni ravni, delovanje pokojninskega zavarovanja pa temelji na medgeneracijski solidarnosti in na načelu sorazmernosti med plačanimi prispevki in višino dajatev. Sistemi socialnega zavarovanja kot prispevni sistemi se financirajo s prispevki. Dohodki iz dela po podjemni pogodbi se obdavčujejo s prispevki za socialna zavarovanja od leta 2014. S proučevanjem pravnih podlag za obremenitev dohodka iz dela po podjemni pogodbi s prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter na podlagi ponazoritev praktičnih primerov obračunov dohodka iz dela po podjemni pogodbe in pogodbi o zaposlitvi bom raziskovala obveznost vključitve v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, obseg pravic zavarovancev, višino prispevnih stopenj in prispevnih osnov ter priznanje zavarovalne dobe v smislu ugotavljanja neenakopravnosti v obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi.
Ključne besede: socialna država, socialna pravičnost, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, prispevki, podjemna pogodba, pogodba o zaposlitvi, obračun dohodka
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 775; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (993,99 KB)

3.
Pogodba o zdravljenju
Amadej Čater, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana pogodba o zdravljenju. Pogodba o zdravljenju je inominatna pogodba obligacijskega prava, ki v pravnih virih Republike Slovenije ni neposredno urejena. Gre za dvostransko oz. bilateralno sinalgmatično pogodbo, ki je lahko odplačna ali neodplačna. Stranki pogodbe sta zdravnik in pacient, kjer prvi s svojim znanjem in strokovnimi metodami skuša ozdraviti drugega ali pa mu nudi določeno medicinsko storitev. Skleneta jo lahko izrecno, s podpisom pogodbe o zdravljenju, ali pa nastane kot tiha pogodba s konkludentnim ravnanjem strank. Obe stranki imata po pogodbi o zdravljenju določene obveznosti, vendar pa je njuno pogodbeno razmerje vselej asimetrično, saj ima zdravnik veliko več obveznosti kot pacient. Pogodba o zdravljenju je po pravni naravi navadno kvalificirana kot mandatna pogodba, saj zdravnik ne garantira uspešnega zdravljenja, zato govorimo o obligaciji prizadevanja. Zdravnik si prizadeva ozdraviti pacienta, da pa bi to dosegel, uporablja metode medicinske znanosti ter medicinsko opremo. Vendar pa v določenih primerih lahko zasledimo tudi elemente podjemne pogodbe, kadar zdravnik jamči za končni uspeh. V teh primerih gre za ti. obligacijo rezultata. Tovrstni primeri so ponavadi lepotne operacije, storitve protetike, laboratorijske preiskave, genske raziskave, ipd. Obravnavane obveznosti zdravnika po pogodbi o zdravljenju so pojasnilna dolžnost, obveznost zdravnika, da izvrši pregled ter postavi diagnozo, opravi zdravljenje osebno, zdravi pacienta ter postopa po pravilih medicinske stroke. Ter obveznosti pacienta, da plača zdravniku za zdravljenje ter sodeluje z zdravnikom.
Ključne besede: pogodba o zdravljenju, pravna narava, medicinsko pravo, obveznosti zdravnika, obveznosti pacienta, mandatna pogodba, podjemna pogodba, obligacija rezultata, obligacija prizadevanja
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1729; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA V MAJHNEM PODJETJU
Jože Eder, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Izbira novega sodelavca je zahteven postopek. Napačna odločitev lahko zelo obremeni majhno podjetje. V majhnem podjetju z nekaj zaposlenimi lahko napačna odločitev kritično vpliva na poslovanje, še posebej pri vodstvenih in strokovnih delavcih. Prav zato se moramo planiranja, selekcije in dokončne izbire lotiti nadvse resno. Jasno in natančno moramo opredeliti dela in naloge, vlogo in odgovornosti, sposobnosti, znanja, strokovnost, izkušnje, kompetence, potrebne za uspešno opravljanje dela, premisliti način pridobivanja kadrov in izbirnega postopka. V tem diplomskem delu smo poleg omenjenih vidikov dokaj podrobno raziskali različne vrste oziroma oblike zaposlovanja in dela, ki bi bile najbolj primerne za majhno podjetje. Opravili smo primerjalno analizo stroškov dela, ki bremenijo delodajalca in opredelili tudi kvalitativno primerjavo. Preizkusili smo veljavnost treh hipotez. Na osnovi izsledkov empirične raziskave smo se odločili za varianto zaposlitve novega delavca, ki je po našem mnenju optimalna.
Ključne besede: majhno podjetje, pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba, študentsko delo
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 552; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

5.
Gradbena pogodba v slovenskem in italijanskem pravu
Borut Fakin, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava poglavitne razlike med slovensko in italijansko ureditvijo gradbene pogodbe med osebami zasebnega prava, kot je urejena v slovenskem Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) in italijanskem Codice civile. V obeh ureditvah je gradbena pogodba urejena v posebnem delu in je podvrsta podjemne pogodbe. Ureditvi sta si v bistvenem podobni, pri obeh gre za obligacijo uspeha (rezultata) med naročnikom in izvajalcem kot strankama pogodbe, pri čemer se izvajalec zaveže opraviti določeno (gradbeno) delo, naročnik pa mu mora to plačati. Codice civile kot bistvene sestavine ne določa roka za izvedbo del (zgolj ceno in dela), plačilo mora biti vsaj delno v denarju, pogodba pa je pod določenimi pogoji lahko sklenjena tudi ustno, medtem ko slovenski OZ za gradbeno pogodbo določa obveznost pisne oblike ter ceno, rok in opredelitev gradbenih del kot bistvene sestavine pogodbe. Definicija podjemne pogodbe po OZ teh sestavin in oblike izrecno ne določa, na podlagi česar dopuščam možnost, da bi delno ali v celoti opravljen posel ostal v veljavi tudi, če ne bi bil sklenjen v pisni obliki. Obe ureditvi v bistvenem enako urejata pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, izvajalca in naročnika, na primer glede nadzora nad deli in materiali, odmika od gradbenega načrta, odgovornosti izvajalca za napake gradnje, nujnih nepredvidenih del ter glede določitve cene in njenih sprememb. Razlikujeta se na primer v rokih za grajanje napak in v tem, da Codice civile v večji meri kot OZ predvideva vlogo sodišča (na primer, ko se stranki nista dogovorili ničesar glede nujnih nepredvidenih del).
Ključne besede: gradbena pogodba, gradbena pogodba v italijanskem pravu, gradba, podjemna pogodba
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 619; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (320,82 KB)

6.
Problematika obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti
Suzana Kralj, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano področje delovanja nepridobitnih organizacij z vidika problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti. Raziskala sem področje organiziranosti in značilnosti nepridobitnih dejavnosti. V osnovi lahko nepridobitne organizacije delimo na pravne osebe javnega in zasebnega prava oziroma na javne nepridobitne organizacije in zasebne nepridobitne organizacije. Razlika med njimi je, da prve delujejo v javnem interesu, druge pa v skupnem interesu. Temeljne oblike nepridobitnih organizacij so društvo, zavod, ustanova, verska skupnost ter skupnost lastnikov stanovanj, vendar pa iz samega imena nepridobitne organizacije ne moremo ugotoviti za katero pravno statusno obliko nepridobitne organizacije gre. K nepridobitnim organizacijam poleg naštetih prištevamo še politične stranke in sindikate. Glavna značilnost nepridobitnih organizacij je, da so ustanovljene v splošnokoristne namene s ciljem zagotavljati čim širšo raven zadovoljenosti potreb različnih interesnih skupin. V magistrski nalogi je posebna pozornost namenjena raziskovanju virov financiranja nepridobitne dejavnosti, ki jih v glavnem lahko razdelimo na dohodke iz državnih, regionalnih in občinskih proračunov ter ostale nepridobitne dohodke, kamor prištevamo donacije, članarine, investicije, koncesije. Pomemben delež financiranja nepridobitne dejavnosti predstavljajo tudi pridobitni prihodki, ki jih nepridobitne organizacije ustvarjajo s prodajo proizvodov in storitev ter s sponzorskimi sredstvi. Posebno pozornost sem namenila razlikovanju med donacijami in sponzorskimi sredstvi, saj je obravnavanje teh dveh vrst dohodkov v praksi nemalokrat napačno. Osrednji del magistrske naloge je bil namenjen proučitvi problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti z vidika davka od dohodka pravnih oseb, davka na dodano vrednost in dohodnine. Pri obdavčitvi z davkom od dohodka pravnih oseb je osnovno poznavanje Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, da se pravilno vključijo ali izvzamejo iz davčne osnove dohodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, dohodki od obresti od depozitov, dohodki doseženi z organizacijo javnih humanitarnih in dobrodelnih prireditev, članarin, predvsem pa zbrane donacije in sponzorska sredstva. Tudi pri obdavčitvi z davkom na dodano vrednost je potrebno posebno pozornost nameniti pravilni določitvi odbitnega oziroma neodbitnega deleža davka na dodano vrednost. Dohodke kot so subvencije, članarine in sponzorska sredstva je potrebno vsakokrat znova proučiti z vsebinskega in ne le s formalnega vidika. Pri obdavčitvi z dohodnino prihaja pri nepridobitnih organizacijah do težav pri obravnavi prostovoljnega dela ter razmejitvi med avtorsko in podjemno pogodbo. Tudi pri izplačilu povračil stroškov funkcionarjev ni enoznačnega odgovora, kdaj so ti obdavčeni in kdaj ne. Namreč v določenih primerih jih ni potrebno vključiti v davčno osnovo za obračun dohodnine, v drugih pa je to nujno potrebno. Z namenom zagotovitve pravične obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti je nujno obravnavanje dohodkov iz vsebinskega vidika, torej kako je bil dohodek porabljen, ne pa le z vidika izvora, torej kdo ga je nepridobitni organizaciji nakazal.
Ključne besede: nepridobitna dejavnost, nepridobitna organizacija, viri financiranja, subvencije, dotacije, sponzorstvo, donacije, članarina, koncesije, obresti na depozite, davčne olajšave, oprostitve, avtorska pogodba, podjemna pogodba, prostovoljno delo, davek od dohodka pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina.
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 1082; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (912,25 KB)

7.
ANALIZA VIŠINE DAJATEV OD RAZLIČNIH OBLIK PLAČILA ZA DELO
Darja Pogačar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih, ko naša življenja zaznamuje gospodarska kriza, se je povečala pomembnost plačila za delo z delavčevega stališča in višina porabljenih sredstev za plačilo delavca z delodajalčevega stališča. Delodajalec mora gledati na ekonomsko upravičenost zaposlitve novih delavcev. Pri tem so stroški podjetja zelo pomembni. Pri tem je potrebno upoštevati tudi delavčevo stališče. Delavcem so z zakonom zagotovljene minimalne pravice na področju opravljanja dela in plačila za delo. Različne oblike dela pomenijo različne oblike plačil za opravljeno delo. Razlog za razlike v višini izplačila delavcu je v različnih prispevkih in davkih.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba, pogodba o poslovodenju, delovno razmerje, delavec, delodajalec, prispevki za socialno varstvo, dohodnina
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 857; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (704,05 KB)

8.
ANALIZA OBLIK DELA PO ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH IN ZAKONU O UREJANJU TRGA DELA
Rajko Motaln, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s pogodbami o zaposlitvi in oblikami del in jih primerjali med sabo ter ugotavljali prednosti in slabosti posameznih pogodbenih razmerij in oblik del pri obeh pogodbenih strankah. Z vsakim novo sprejetim zakonom, ki ureja področje dela, se pravice delavca znižujejo. Pogodbeno razmerje za nedoločen čas in pogodbeno razmerje s poslovodnimi osebami, prokuristi in vodilnimi delavci še vedno daje zaposlenemu največ pravic in ugodnosti iz delovnega razmerja in s tem tudi najvišjo stopnjo socialne varnosti, navkljub temu da ZDR-1 zmanjšuje nekatere pravice in ugodnosti delavca v delovnem razmerju (odpovedni rok, odpravnina, čakanje na delo, potni stroški). Delo za določen čas in agencijsko delo ter študentsko delo pa predstavljata negotove oblike dela. Tukaj gre predvsem za kratkoročne zaposlitve, s katerimi si predvsem mladi ne morejo načrtovati varne prihodnosti, družine, zato bi se v Sloveniji morale vzpodbujati predvsem zaposlitve za nedoločen čas. Podjemna pogodba ima širok spekter uporabe, zato lahko preko podjemne pogodbe opravljajo delo tako redno zaposleni kot študenti in pa tudi upokojenci. Podjemna pogodba ima veliko prednosti in nekaj pomanjkljivosti. Za upokojenca je boljša oblika zaposlitve kot pogodba o začasnih in občasnih delih, ki vsebuje veliko omejitev tako za delavca kot tudi za delodajalca.
Ključne besede: pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba, delavec, študent, upokojenec, delodajalec, pogodbeni stranki, delovno razmerje, ZDR-1, ZUTD
Objavljeno: 27.02.2015; Ogledov: 1085; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (562,58 KB)

9.
POGLAVITNE RAZLIKE MED GRADBENO IN PODJEMNO POGODBO
Urša Prešeren, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava poglavitne razlike med gradbeno in podjemno pogodbo. Gradbena pogodba je vrsta podjemne pogodbe. Ker njen obseg presega zahtevnost in obseg del pri podjemni pogodbi, jo ureja posebno poglavje obligacijskega zakonika. Za primere, ko pravila gradbene pogodbe določenega razmerja ne urejajo, se uporabijo pravila o podjemni pogodbi. Materijo gradbene pogodbe urejajo tudi drugi predpisi kot so Posebne gradbene uzance, Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), ipd. Gradbena pogodba je podvrsta podjemne pogodbe, zato se pri določenih delih in v nekaterih okoliščinah lahko zgodi, da pride do dileme, katera pravna pravila uporabiti. V primeru, da pride spor pred sodišče, se celo tekom sodnega postopka lahko zgodi, da nižje sodišče uporabi pravila podjemne pogodbe, takšno odločitev pa višje sodišče kasneje razveljavi in razmerje podredi pravilom gradbene pogodbe. Določena pravila pri gradbeni pogodbi zakon ureja povsem drugače kot pri podjemni, posledično je za naročnika in izvajalca izjemnega pomena, katerim pravilom bo sodišče razmerje podredilo. Posledice so lahko v tem, kako dolgo bo izvajalec jamčil za opravljeno delo, kako in pod kakšnimi pogoji se lahko dogovorjena cena za opravljeno delo spremeni, vpliv oblike na veljavnost sklenjene pogodbe in druge.
Ključne besede: gradbena pogodba, podjemna pogodba, gradba, obličnost, predmet izpolnitve, določitev cene, odgovornost
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 2504; Prenosov: 619
.pdf Celotno besedilo (651,43 KB)

10.
NEPOSREDNI ZAHTEVEK PODIZVAJALCA PO 631. ČLENU OZ
Mateja Špes, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga po ločenih sklopih obravnava odprta vprašanja, ki so se pojavila ali pa bi se lahko pojavila, v zvezi s 631. členom Obligacijskega zakonika (OZ), ki pri podjemni pogodbi ureja neposredni zahtevek podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika. Največ odprtih vprašanj se v pravni teoriji in sodni praksi pojavlja v zvezi z razlago predpostavk neposrednega zahtevka podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika in v zvezi z učinkom postopka insolventnosti nad izvajalcem na neposredni zahtevek podizvajalca. Ker glavni naročnik ni pogodbena stranka podizvajalca, je določba 631. člena OZ obravnavana tudi kot izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij. Posebne obravnave je v nalogi deležen še izraz »podizvajalec«, ki ga OZ ne uporablja, vendar je splošno uveljavljen tako v sodni in poslovni praksi kot tudi v pravni teoriji. Za primerjavo je predstavljeno, kako izraz »podizvajalec« uporabljata in urejajta Zakon o javnih naročilih (ZJN-2) in Mednarodna zveza svetovalnih inženirjev (FIDIC). V nalogi je analizirana tudi pravna narava pravice podizvajalca iz 631. člena OZ, glede katere v teoriji obstaja več različnih stališč. Predstavljena pa je tudi možnost podizvajalca, da neposredni zahtevek v razmerju do glavnega naročnika zavaruje z začasno odredbo na podlagi pravil Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Ključne besede: podjemna pogodba, podizvajalec, glavni naročnik, izvajalec, neposredni zahtevek podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika, izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij, stečaj izvajalca, začasna odredba
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 2654; Prenosov: 554
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici