| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost med prehranjenostjo in kakovostjo življenja otrok
Mojca Drofelnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med prehranjenostjo in kakovostjo življenja fantov ter deklet. V raziskavo je bilo vključenih 236 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 123 fantov in 113 deklet. Podatke smo pridobili v okviru projekta Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke smo pridobili s pomočjo vnaprej pripravljenih anketnih vprašalnikov. Za ugotavljanje kakovosti življenja otrok je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children, prilagojen za uporabo v Sloveniji iz originalne nemško-angleške verzije. Za izračun indeksa telesne mase smo vsakemu otroku odmerili njegovo stojno višino, odčitali telesno težo in na podlagi izmerjenih podatkov izračunali vrednosti indeksa telesne mase po formuli: kg⁄m^2 . Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.0 v okolju Windows. Za ugotavljanje razlik v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti je bila uporabljena analiza variance (ANOVA). Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti za fante. Dekleta se v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti statistično ne razlikujejo. Fantje z normalno telesno težo sicer poročajo o višji kakovosti življenja, vendar pa se skupina fantov z debelostjo postavlja na drugo mesto in šele nato skupina fantov s čezmerno telesno težo. Tako kot fantje o najvišji kakovosti življenja poročajo dekleta z normalno telesno težo. Ugotovitve kažejo, da sicer za skupino fantov ne moremo govoriti o statistično pomembnih razlikah v kakovosti življenja, vendar je mogoče opaziti, da najvišjo kakovost življenja vrednotijo otroci z normalno telesno težo. Tako je kljub temu mogoče sklepati, da ima status prehranjenosti pomembno vlogo pri kakovosti življenja otrok.
Ključne besede: debelost, podhranjenost, indeks telesne mase, kvaliteta življenja, drugo triletje.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 684; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
ANALIZA STANJA HRANJENOSTI, ENERGIJSKEGA VNOSA IN VNOSA MAKROHRANIL PRI BOLNIKIH V BOLNIŠNICI
Irena Volk, 2011, specialistično delo

Opis: Uvod: Prehrana bolnikov v času bivanja v bolnišnici je eden izmed pomembnejših dejavnikov v procesu zdravljenja in rehabilitacije. Neustrezen in nezadosten vnos hranil v času bolezni, ko so potrebe bistveno povečane, je razlog za slabši izid bolezni. Pri bolnikih v bolnišnicah je podhranjenost povezana s počasnejšim celjenjem ran, večjo verjetnostjo zapletenih okužb, večjim tveganjem za ponovno bolnišnično zdravljenje in večjo umrljivostjo. Namen specialističnega dela je bil ugotoviti stanje hranjenosti bolnikov, povprečen vnos makro hranil in povprečen energijski vnos pri bolnikih, hospitaliziranih v Bolnišnici Topolšica. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 53 bolnikov (24 moških in 29 žensk), starih od 29 do 93 let, hospitaliziranih na internem in pljučnem oddelku Bolnišnice Topolšica. V času raziskave sta se pri vsakem bolniku ob sprejemu naredili ocena stanja hranjenosti in ocena ogroženosti za nastanek podhranjenosti po NRS 2002 (Nutritional Risk Screening). Pri vseh bolnikih je bil spremljan in zabeležen vnos vsakega obroka. V času trajanja raziskave je bila narejena tudi kemijska analiza makro hranil in energijskih vrednosti celodnevnih bolnišničnih obrokov za obdobje treh dni. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je 26 % bolnikov ogroženih zaradi podhranjenosti. Energijska vrednost bolnišničnega obroka je bila v povprečju 1660 kcal. Pri analizi potreb po energijskem vnosu bolnikov v času bivanja v bolnišnici so bile ugotovljene zelo velike razlike med bolniki, in sicer so bile le-te od 1000 do 2800 kcal/dan. Ugotovljeno je bilo, da je 34,6 % bolnikov pojedlo celotne dnevne obroke, 30,8 % bolnikov pa je zaužilo manj kot 1200 kcal. Zaključki: Med preiskovanimi bolniki jih je bilo prehransko ogroženih 26 %. Njihove povprečne dnevne energijske potrebe so 1804,7 ± 369,1 kcal/dan, kar pomeni, da z bolnišničnimi obroki v povprečju ne zagotavljamo dnevnih energijskih potreb bolnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da je vrednost ponujenih dnevnih obrokov v Bolnišnici Topolšica povprečno 1660 kcal, povprečna vrednost zaužitih dnevnih obrokov je 1361 ± 326,4 kcal. Bolniki so v povprečju zaužili 22 % maščob in 15,2 % beljakovin.
Ključne besede: prehrana bolnikov, makro hranila, energijski vnos, prehransko presejanje, podhranjenost
Objavljeno: 26.09.2011; Ogledov: 2997; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (881,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici