Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Podeželski turizem postaja ena izmed najpomembnejših vrst slovenskega turizma. Diplomsko delo je sestavljeno iz empiričnega in teoretičnega dela, v katerem smo s strokovno in znanstveno literature opredelili teoretična izhodišča, kot so turizem, podeželski turizem, slovenske kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo, kmetije s turistično dopolnilno dejavnostjo, prehranska samooskrba ter območje raziskave (Slovenske gorice). V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, in sicer opravili smo anonimne spletne ankete s turističnimi kmetijami na območju Slovenskih goric. Po analizi spletnih anket smo opravili evalvacijo raziskave in ugotovili, da ima večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah turistično dejavnost registrirano kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, in sicer zato, ker tako dostopajo do dodatnega vira zaslužka, izboljšanega življenja na podeželju ter do možnosti za nove zaposlitve. Večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah se poslužuje prehranske samooskrbe, kljub temu da jim predstavlja večji finančni zalogaj kot kupovanje surovin in izdelkov v trgovinah ter pri lokalnih ponudnikih. Ugotovili smo tudi, da imajo z lastno pridelavo surovin in predelavo izdelkov dobre dosedanje izkušnje. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da prehranska samooskrba po mnenju anketirancev ni dovolj dobro vključena v ponudbo turističnih kmetij v Slovenskih goricah, vendar je vseeno dovolj dobro prepoznana kot ena izmed vodilnih lastnosti podeželskega turizma. Na podlagi ugotovitev smo podali predloge za izboljšavo prepoznavnosti in promocije prehranske samooskrbe na turističnih kmetijah v Slovenskih goricah.
Ključne besede: podeželski turizem, turistična kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji, prehranska samooskrba, Slovenske gorice
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 665; Prenosov: 123
Celotno besedilo (3,00 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona predstavim pojma podeželje in podeželski turizem, opišem vlogo turističnih društev in značilnosti turistične dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter predstavim dvojnost občine v naravnogeografskem pogledu in njene družbenogeografske značilnosti. Občina Gornja Radgona leži na prehodu Slovenskih goric in Murske ravni, zato je za občino značilna dvojnost v pokrajini. V svoji turistični ponudbi nima edinstvenih atrakcij, ima pa široko ponudbo. Širok nabor turističnih potencialov je namenjen izletniškemu turizmu in gostom, ki kraj obiščejo za en dan. V drugem delu magistrskega dela se osredotočim na pet turističnih kmetij, ki se nahajajo v občini. Poznamo tri vrste turističnih kmetij. To so kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije ter vinotoči in osmice. Obiskal sem turistične kmetije Fleisinger, Pri Alenki, Borko, Hari in Benko. Podatke o njih sem pridobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Obiskane kmetije imajo različno dolgo tradicijo, razlikujejo se tudi po velikosti. Vse ponujajo domačo lokalno kulinariko, dve kmetiji ponujata tudi prenočitev. Zadnji del magistrskega dela predstavlja moj primer geografske strokovne ekskurzije na Turistično kmetijo pri Alenki, v katero sem vključil tudi obisk slatinskega vrelca, ki je značilen za Ščavniško dolino, kjer se kmetija nahaja. Podeželski turizem sem povezal z vzgojo in izobraževanjem, da bi mladim pokazal pomen turističnih kmetij za razvoj podeželja, na katerem živijo.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Gornja Radgona, turistične kmetije, turistična društva, geografska ekskurzija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 722; Prenosov: 67
Celotno besedilo (12,11 MB)

Opis: Občina Selnica ob Dravi leži v severovzhodnem delu Slovenije, na območju Spodnje Dravske doline. Na severni strani jo omejuje hriboviti Kozjak in državna meja s sosednjo Avstrijo, na jugu reka Drava s Pohorjem v ozadju. Zaradi visokih nadmorskih višin, ki dosegajo višine do 910 metrov nadmorske višine, in goste poselitve na dravskih terasah, je to območje zelo razgibano in nudi ljudem obilo možnosti za preživljanje prostega časa v naravi in rekreiranje. V magistrski nalogi z naslovom Razvoj turizma na podeželju na primeru občine Selnica ob Dravi predstavljam splošne značilnosti podeželja v Sloveniji, podeželskega turizma, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti občine Selnica ob Dravi, že obstoječe in možne oblike turizma v občini Selnica ob Dravi ter izbrane kmetije, ki se na območju občine Selnica ob Dravi ukvarjajo s turistično dejavnostjo. V zadnjem delu magistrske naloge bom poskušala tematiko razvoja turizma na podeželju vključiti tudi v vzgojno-izobraževalni proces in predstaviti pomen razvoja podeželskega turizma na lokalnem nivoju z izvedbo šolske ekskurzije na turistično kmetijo Vališer.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Selnica ob Dravi, turistične kmetije, ekskurzija na turistično kmetijo
Objavljeno v DKUM: 12.06.2017; Ogledov: 1523; Prenosov: 221
Celotno besedilo (3,21 MB)

Opis: Turizem je pomembna gospodarska panoga, ki ima v Sloveniji in s tem v posameznih regijah ter občinah vedno večji pomen. Turizem je tudi v občini Luče pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. Z razvojem in razširitvijo turistične ponudbe postaja občina Luče v zadnjih letih turističen kraj, zanimiv tako za domače kot tuje goste, katerih število se iz leta v leto povečuje. Turistična dejavnost ima v občini dolgoletno tradicijo, vendar pa ima to območje še številne, neizrabljene možnosti pri nadaljnjem razvoju. V diplomskem delu so s pomočjo literature predstavljene osnovne značilnosti turizma na podeželju in glavne naravno- in družbenogeografske značilnosti občine. Podrobneje je predstavljena turistična ponudba – področje naravnih in kulturnih znamenitosti, pomen prireditev, področje aktivnosti in rekreacije ter etnološke in kulinarične ponudbe, ki so zanimive in privlačne za turista. Analizirani so statistični podatki turističnega obiska in grafično prikazane naravne in družbene znamenitosti ter nastanitvene zmogljivosti v občini Luče. Za popestritev in dopolnitev ponudbe sem oblikovala štiri predloge, in sicer vodno pot, jamski treking v Snežni jami in adrenalinski vikend paket ter podala predlog za ekološko turistično kmetijo, ki je v občini Luče, kljub vsem možnostim, še ni. S pomočjo analize SWOT sem predstavila prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti razvoja turizma v Lučah.
Ključne besede: Geografija turizma, podeželski turizem, turistični potencial, turistična ponudba, trajnostni in sonaravni turizem, občina Luče.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1414; Prenosov: 217
Celotno besedilo (6,31 MB)

Opis: Podeželje postaja pomembna turistična destinacija. Vedno več ljudi se odloča za počitnice na podeželju, saj ponuja veliko možnosti za športne aktivnosti, uživanje v naravnem okolju in spoznavanje tradicionalnega načina življenja. Lahko rečemo, da podeželje ponuja vse tisto, česar urbana območja nimajo. Upoštevati pa moramo, da ima turizem poleg pozitivnih tudi negativne vplive na lokalno gospodarstvo, okolje in družbo. Uspeh turizma na podeželju je odvisen od kakovosti osnovne turistične ponudbe in uspešne kombinacije različnih aktivnosti. Da obiskovalcem ponudimo kakovostno storitev poleg kakovostnega blaga, ki ga bodo kupili, potrebujemo nasmeh, prijaznost in občutek odgovornosti za ponudbo ter urejeno kmetijo, njeno okolico in dostop. Glavne prednosti turistične ponudbe v občini so: - idealna geografska lega, - ponudba vina in kulinarike ter - gostoljubni domačini. V diplomski nalogi sem proučevala značilnosti turizma na podeželju v občini Ormož. Glavne ugotovitve raziskave so: - vse več turistov se odloča za počitnice v neokrnjeni naravi, mirnem in čistem okolju, vstran od velikih turističnih središč, - šibka povezanost turističnih kmetij s specializiranimi posredniki in potovalnimi agencijami, - nezadostna prepoznavnost turistične ponudbe (Slovenije in) občine Ormož.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: turizem, podeželski turizem, občina Ormož, SWOT analiza turistične ponudbe v občini Ormož in SWOT analiza turističnih kmetij v občini Ormož, ponudba turističnih kmetij.
Objavljeno v DKUM: 15.02.2011; Ogledov: 3274; Prenosov: 494
Celotno besedilo (2,20 MB)