| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaključek
Barbara Pavlakovič Farrell, 2021, drugi sestavni deli

Ključne besede: turizem, trajnostni razvoj, podeželski turizem, Praznik kozjanskega jabolka
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 157; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (12,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Prireditve v turizmu
Barbara Pavlakovič Farrell, 2021, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: turizem, trajnostni razvoj, podeželski turizem, Praznik kozjanskega jabolka
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (12,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Zelena pametna podeželska destinacija s certificiranimi gastronomskimi prireditvami po modelu "Izvorno slovensko"
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: turizem, trajnostni razvoj, podeželski turizem, Praznik kozjanskega jabolka
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (12,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Uvod
Barbara Pavlakovič Farrell, 2021, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: turizem, trajnostni razvoj, podeželski turizem, Praznik kozjanskega jabolka
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 184; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (12,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Razvoj podeželske gastronomske destinacije z lokalno dodano vrednostjo
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Gastronomski turizem je lahko pomembno orodje sonaravnega razvoja in trženja podeželskih destinacij. Sistematičen razvoj podeželja temelji na dolgoročni usmeritvi in sliki prihodnosti destinacije, ki vključuje in s katero se istovetijo vsi deležniki. Samo povezani lahko doprinesejo k celovito usklajeni ponudbi, ki s sodobnimi trženjskimi orodji nagovarja prepoznane ciljne skupine gostov. Ključno vlogo igra koordinator mreženja ponudnikov in trženja atraktivne, visokokakovostne ponudbe z veliko lokalno dodane vrednosti. Ta temelji na prepoznanih živilih, gradivih, postopkih pridelave in predelave ter odličnih chefih, ki v kratkih dobavnih verigah zagotavljajo prvinske okuse na poti od njive do krožnika. Pomreženi strokovno usposobljeni in inovativni ponudniki lahko sistematično gradijo celovito kakovost destinacije, izpostavljajo gastronomske značilnosti in poreklo prostora ter vzpostavljajo specializirano okolje, prijazno za gastronomski oddih daleč od stresnega sveta. Mir, tišina, čist zrak in voda, lepa krajina, ohranjena narava, ponudba z zeleno zgodbo, prijazni domačini, narečja, šege in navade, ki se kažejo tudi skozi odlično gastronomijo, kreativne delavnice, druženja in gastronomske prireditve, omogočajo ob programih dobrega počutja v naravi in podeželskem velnesu neponovljiva doživetja ljubiteljem hrane in vsem, ki si vzamejo čas in so tovrstna gastronomska doživetja pripravljeni tudi plačati. To je smer, ki jo je izbrala Slovenija, ki bo v letu 2021 gastronomska regija Evrope.
Ključne besede: podeželski turizem, trajnostni razvoj destinacije, gastronomija, kratke oskrbne verige, lokalno dodana vrednost.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (844,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Analiza turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji in raziskava samooskrbe turističnih kmetij v Slovenskih goricah
Sara Golob, 2021, diplomsko delo

Opis: Podeželski turizem postaja ena izmed najpomembnejših vrst slovenskega turizma. Diplomsko delo je sestavljeno iz empiričnega in teoretičnega dela, v katerem smo s strokovno in znanstveno literature opredelili teoretična izhodišča, kot so turizem, podeželski turizem, slovenske kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo, kmetije s turistično dopolnilno dejavnostjo, prehranska samooskrba ter območje raziskave (Slovenske gorice). V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, in sicer opravili smo anonimne spletne ankete s turističnimi kmetijami na območju Slovenskih goric. Po analizi spletnih anket smo opravili evalvacijo raziskave in ugotovili, da ima večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah turistično dejavnost registrirano kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, in sicer zato, ker tako dostopajo do dodatnega vira zaslužka, izboljšanega življenja na podeželju ter do možnosti za nove zaposlitve. Večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah se poslužuje prehranske samooskrbe, kljub temu da jim predstavlja večji finančni zalogaj kot kupovanje surovin in izdelkov v trgovinah ter pri lokalnih ponudnikih. Ugotovili smo tudi, da imajo z lastno pridelavo surovin in predelavo izdelkov dobre dosedanje izkušnje. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da prehranska samooskrba po mnenju anketirancev ni dovolj dobro vključena v ponudbo turističnih kmetij v Slovenskih goricah, vendar je vseeno dovolj dobro prepoznana kot ena izmed vodilnih lastnosti podeželskega turizma. Na podlagi ugotovitev smo podali predloge za izboljšavo prepoznavnosti in promocije prehranske samooskrbe na turističnih kmetijah v Slovenskih goricah.
Ključne besede: podeželski turizem, turistična kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji, prehranska samooskrba, Slovenske gorice
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 1177; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

7.
Priporočila za zelene prireditve : primer prireditve Praznik kozjanskega jabolka
2021

Opis: Prireditve oziroma dogodki so eden ključnih privlačnih elementov turistične ponudbe. Poznamo več vrst dogodkov, kot so kulturni, športni in izobraževalni. Pomembni elementi prireditev so zagotovo njihova vsebina, prav tako pa tudi gastronomska ponudba. Kolektivne blagovne znamke so pomembno orodje razvoja podeželja in v verige povezanih ponudnikov, ki zagotavljajo celovito visokokakovostno gastronomsko in z njo povezano ponudbo strategije »od vil do vilic« ter vodenih doživetij in zelenih prireditev z lokalno dodano vrednostjo. Pri organizaciji je treba zagotoviti kar najboljšo kakovost izvedbe ter poskrbeti za varnost in trajnostno naravnanost prireditve, o čemer govori ta monografija. Prav smernice za trajnostne zelene prireditve so vodilo prihodnjega razvoja dogodkov na destinaciji Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, kjer so v sodelovanju s Fakulteto za turizem Univerze v Mariboru pristopili k skupnemu projektu trajnostnih turističnih rešitev za prihodnost. Zelene prireditve smo preučevali na primeru Praznika kozjanskega jabolka.
Ključne besede: turizem, podeželski turizem, trajnostni razvoj, zelene prireditve, dogodki, Praznik kozjanskega jabolka
Objavljeno v DKUM: 29.10.2021; Ogledov: 1163; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (12,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 4 gradiva!

8.
Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona
Gregor Lešnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona predstavim pojma podeželje in podeželski turizem, opišem vlogo turističnih društev in značilnosti turistične dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter predstavim dvojnost občine v naravnogeografskem pogledu in njene družbenogeografske značilnosti. Občina Gornja Radgona leži na prehodu Slovenskih goric in Murske ravni, zato je za občino značilna dvojnost v pokrajini. V svoji turistični ponudbi nima edinstvenih atrakcij, ima pa široko ponudbo. Širok nabor turističnih potencialov je namenjen izletniškemu turizmu in gostom, ki kraj obiščejo za en dan. V drugem delu magistrskega dela se osredotočim na pet turističnih kmetij, ki se nahajajo v občini. Poznamo tri vrste turističnih kmetij. To so kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije ter vinotoči in osmice. Obiskal sem turistične kmetije Fleisinger, Pri Alenki, Borko, Hari in Benko. Podatke o njih sem pridobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Obiskane kmetije imajo različno dolgo tradicijo, razlikujejo se tudi po velikosti. Vse ponujajo domačo lokalno kulinariko, dve kmetiji ponujata tudi prenočitev. Zadnji del magistrskega dela predstavlja moj primer geografske strokovne ekskurzije na Turistično kmetijo pri Alenki, v katero sem vključil tudi obisk slatinskega vrelca, ki je značilen za Ščavniško dolino, kjer se kmetija nahaja. Podeželski turizem sem povezal z vzgojo in izobraževanjem, da bi mladim pokazal pomen turističnih kmetij za razvoj podeželja, na katerem živijo.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Gornja Radgona, turistične kmetije, turistična društva, geografska ekskurzija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1232; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (12,11 MB)

9.
Razvoj podeželskega turizma v Slovenskem Porabju
Ábel Bartakovics, 2018, diplomsko delo

Opis: Turizem je zelo širok pojem, različni avtorji ga različno opredeljujejo, toda navkljub različnim definicijam velja, da je turizem pomemben del godpodarstva. V diplomskem projektu z naslovom Razvoj podeželskega turizma v Slovenskem Porabju smo najprej predstavili pojme v povezavi s turistično destinacijo, z zelenim turizmom in s podeželskim turizmom ter z značilnostmi slovenskega Porabja in vasi Verica-Ritkarovci (po madžarsko Kétvölgy). V nalogi smo predstavili stanje podželskega turizma v naselju Verica-Ritkarovci, ki tvori del Porabja in leži v neposredni bližini slovenske in avstrijske državne meje. S pomočjo različnih internih virov in raziskovalnega intervjuja ter anketiranja smo preverjali možnosti za razvoj turizma. Za omenjeno občino smo želeli poiskati možnosti razširitve ponudbe Kulturnega doma, namenjene turistom.
Ključne besede: podeželski turizem, zeleni turizem, turistična destinacija, Porabje, turistične kmetije
Objavljeno v DKUM: 07.01.2019; Ogledov: 1457; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
Razvoj turizma na podeželju na primeru občine Selnica ob Dravi
Valentina Perkuš, 2017, magistrsko delo

Opis: Občina Selnica ob Dravi leži v severovzhodnem delu Slovenije, na območju Spodnje Dravske doline. Na severni strani jo omejuje hriboviti Kozjak in državna meja s sosednjo Avstrijo, na jugu reka Drava s Pohorjem v ozadju. Zaradi visokih nadmorskih višin, ki dosegajo višine do 910 metrov nadmorske višine, in goste poselitve na dravskih terasah, je to območje zelo razgibano in nudi ljudem obilo možnosti za preživljanje prostega časa v naravi in rekreiranje. V magistrski nalogi z naslovom Razvoj turizma na podeželju na primeru občine Selnica ob Dravi predstavljam splošne značilnosti podeželja v Sloveniji, podeželskega turizma, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti občine Selnica ob Dravi, že obstoječe in možne oblike turizma v občini Selnica ob Dravi ter izbrane kmetije, ki se na območju občine Selnica ob Dravi ukvarjajo s turistično dejavnostjo. V zadnjem delu magistrske naloge bom poskušala tematiko razvoja turizma na podeželju vključiti tudi v vzgojno-izobraževalni proces in predstaviti pomen razvoja podeželskega turizma na lokalnem nivoju z izvedbo šolske ekskurzije na turistično kmetijo Vališer.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Selnica ob Dravi, turistične kmetije, ekskurzija na turistično kmetijo
Objavljeno v DKUM: 12.06.2017; Ogledov: 1902; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici