| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Poklicni stres in profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka
Mateja Modrej, Zlatka Cugmas, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Poklic učitelja razrednega pouka je eden najbolj stresnih poklicev. Z raziskavo smo ugotavljali pojavnost stresa pri 110 učiteljih razrednega pouka, na mestnih in podeželskih šolah v Sloveniji, glede na delovno dobo. Namen je bil spoznati simptome, stresogene situacije in strategije obvladovanja stresa pri učiteljih. Rezultati so pokazali, da učitelji ocenjujejo svoje delo kot odgovorno in v večini ne razmišljajo o drugem delu. Najpogosteje opažajo telesne in čustvene simptome stresa, srečujejo pa se s stresogenimi situacijami pri delu z učenci, strokovnem delu in v odnosih s sodelavci, vodstvom šole ter s starši. Po pomoč se v težavah na delovnem mestu najpogosteje obrnejo na sodelavca ali vodstvo šole, stres pa obvladujejo s sprehodi in pogovori.
Ključne besede: poklicni stres, delovna doba, obvladovanje stresa, mesto, podeželje, učitelji razrednega pouka
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 737; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (180,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
SVETOVALNI DELAVCI IN PROBLEMATIKA PREPOZNAVANJA NASILJA NAD OTROKI V DRUŽINI
Sergeja Vogrin, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali, v koliki meri so strokovni delavci, zaposleni v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah, seznanjeni s problematiko nasilja v družini in kakšna je njihova vloga pri odkrivanju in preprečevanju tega pojava. Zanimalo nas je, ali so svetovalni delavci poučeni o možnih znakih družinskega nasilja pri učencih in kako jih v praksi tudi prepoznavajo. Prav tako smo želeli ugotoviti, kako pogosto svetovalni delavci ozaveščajo učence o nasilju in možnih zlorabah. Raziskovali smo, ali so svetovalni delavci seznanjeni s pravili ukrepanja ob prepoznavi družinskega nasilja in kako pogosto te ukrepe izvajajo ter kako uspešno ob tem sodelujejo z drugimi institucijami, predvsem s centrom za socialno delo in policijo. Ob tem smo prav tako opazovali, ali obstajajo glede nasilja v družini na otroki statistično značilne razlike med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami in ali je prepoznavanje družinskega nasilja povezano z delovno dobo strokovnih delavcev, zaposlenih v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali strokovnim delavcem, zaposlenim v svetovalnih službah na osnovnih šolah v Sloveniji, smo lahko potrdili vseh pet zastavljenih hipotez: svetovalni delavci v slovenskih osnovnih šolah so dobro seznanjeni z znaki družinskega nasilja nad učenci in ukrepi ob srečanju z njim; svetovalni delavci pogosto prepoznavajo znake družinskega nasilja pri učencih; večinoma ukrepajo v skladu s pravili ob prepoznavi družinskega nasilja nad učenci, svetovalni delavci redno ozaveščajo učence o nasilju in zlorabah, prav tako pa v primeru družinskega nasilja nad učencem uspešno sodelujejo z drugimi institucijami.
Ključne besede: nasilje, družinsko nasilje, otroci kot žrtve družinskega nasilja, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje, zlorabljanje, podeželje, mesto, delovna doba, svetovalni delavci.
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 792; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (675,83 KB)

3.
PREDŠOLSKI OTROK IN DRUŽINA NA PODELŽELJU
Mihaela Feuš, 2015, diplomsko delo

Opis: Pomembno vlogo v življenju družine s predšolskim otrokom ima kraj bivanja. Ni namreč vseeno, kje družina stanuje in živi, saj kraj bivanja vpliva tako na predšolskega otroka kot na njegove starše. Družina lahko živi v mestu ali na podeželju. Domači kraj posameznik po navadi povezuje z lepim: s spomini na lepa doživetja, otroštvo, odraščanje, mladost. Ta čas je za družino najlepši. Predšolski otrok je zelo aktiven. Rad spoznava in raziskuje okolje. Pri tem ga odrasli usmerjajo in mu pomagajo, da spoznava in razume svet, v katerem živi. Otrok je v predšolski dobi zelo dojemljiv za učenje in se ob stiku z okoljem nenehno uči. V diplomski nalogi z naslovom Predšolski otrok in družina na podeželju smo v empiričnem delu opravili raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, kakšno je bivanje predšolskega otroka in družine v mestu in kakšno na podeželju, kako predšolski otroci preživljajo prosti čas, koliko časa preživijo starši skupaj s svojimi otroki ter kakšne so razlike med družinami glede na kraj bivanja. Na osnovi dobljenih empiričnih podatkov smo ugotovili, da je največ anketiranih družin s predšolskim otrokom, tako v mestu kot na podeželju z enim otrokom. Otroci na podeželju preživijo več časa na svežem zraku, seveda v druženju s svojimi starši. Prav tako smo ugotovili, da na podeželju ni več glavna dejavnost kmetijstvo, kakor je bilo v preteklosti.
Ključne besede: družina, predšolski otrok, okolje, podeželje, mesto
Objavljeno: 03.05.2016; Ogledov: 963; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (626,55 KB)

4.
Vpliv medijev na športno aktivnost predšolskih otrok na podeželju in v mestu
Simona Lorenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv medijev na športno aktivnost predšolskih otrok na podeželju in v mestu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo izpostavili: pomen športne aktivnosti za celostni razvoj otroka, seznanjanje otrok o vplivu medijev, pozitivne in negativne vplive medijev na otroka, poudarili pa smo tudi vlogo družine in kraja bivanja(mesto in podeželje). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega je izpolnilo 100 staršev otrok Vrtca Gorišnica in Vrtca Ptuj. Pri raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv medijev na športno aktivnost predšolskih otrok na podeželju in v mestu. Prišli smo do naslednjih ugotovitev: med mestnimi in podeželskimi starši otrok so zelo majne razlike glede ozaveščenosti vpliva medijev na otroke in s tem zmanjšane športne aktivnosti; starši na podeželju in v mestu so mnenja, da mediji lahko vplivajo na zmanjšano športno aktivnost otrok; najpogostejši motiv, zaradi katerega starši dovolijo uporabo računalnika in gledanje televizije, je otrokova lastna želja; večina staršev dovoli uporabo računalnika in televizije manj kot eno uro na dan; otroci staršev, kjer v družini gledajo v prostem času televizijo in uporabljajo računalnik več kot eno uro na dan, so športno manj aktivni, kot otroci staršev, ki v svojem prostem času uporabljajo računalnik in gledajo televizijo več kot eno uro na dan; otroci, ki uporabljajo računalnik in gledajo televizijo več kot eno uro na dan, so športno manj aktivni; otroci, ki ne igrajo računalniških iger; največ svojega prostega časa posvetijo igri in športu.
Ključne besede: predšolski otrok, mediji, športna aktivnost, mesto, podeželje, računalnik, televizija
Objavljeno: 19.01.2016; Ogledov: 1022; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (906,93 KB)

5.
VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE: RAZLIKE MED MESTNIMI IN PODEŽELSKIMI OSNOVNIMI ŠOLAMI
Jasmina Jerković, 2015, magistrsko delo

Opis: Današnji svet je poln številnih različnih družb in kultur. Tudi ljudje smo si med seboj različni. Na podlagi teh različnosti se predsodki lahko razvijejo zelo hitro. Zato težko rečemo, da v današnjem svetu nestrpnosti ni ter da predsodki ne obstajajo. Slovenija ima, tako kot druge države, svojo zgodovino priseljevanja drugih narodov, ki se vključujejo v slovensko okolje, njihovi otroci pa v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V šolski prostor se tako vključujejo učenci, ki prihajajo iz drugih držav in iz drugega kulturnega prostora, zato je izredno pomembno, da vzgojno-izobraževalne institucije ter zaposleni v njih težijo k enakovrednemu obravnavanju vseh učencev. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se izvaja vključevanje otrok priseljencev v slovenske osnovne šole, ter ugotoviti, ali pri tem obstaja razlika med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami v Sloveniji. Pri tem so bile osnova raziskovalnega dela magistrske naloge Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2011), ki jih je izdal Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali strokovnim delavcem, zaposlenim v svetovalnih službah na osnovnih šolah v Sloveniji, smo raziskali, koliko in do katere mere svetovalne službe v osnovnih šolah poznajo naveden dokument, kako pogosto se z njim srečujejo in ali pri vključevanju otrok priseljencev dokument uporabljajo kot pomoč. Ugotavljali smo tudi, s katero dokumentacijo si pri vključevanju otrok priseljencev še pomagajo. Ob tem smo prav tako raziskali, če obstaja razlika pri vključevanju otrok priseljencev med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami. Rezultati so pokazali, da večina anketiranih dokument sicer pozna natančno ali delno, vendar ga kot pomoč v določenih primerih dejansko uporablja le približno polovica. Ugotovili smo tudi, da razlike pri uspešnem vključevanju učencev priseljencev med osnovnimi šolami v mestu in na podeželju ne obstajajo. Na podlagi rezultatov smo sklenili, da lokacija osnovne šole torej ni toliko pomembna za uspešno vključevanje učencev priseljencev v slovenske osnovne šole. Pomembnejše so zainteresiranost, predanost delu, lojalnost in strokovnost zaposlenih v osnovnih šolah.
Ključne besede: otroci priseljenci, vključevanje v slovenske osnovne šole, predsodki, nestrpnost, inkluzija, integracija, multikulturalizem, jezik, mesto, podeželje
Objavljeno: 04.05.2015; Ogledov: 1911; Prenosov: 510
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

6.
ANALIZA MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI OTROK V OBČINI ŠMARJE PRI JELŠAH
Nuša Jug, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Analiza motoričnih sposobnosti otrok v občini Šmarje pri Jelšah je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj otrok, motorične sposobnosti, možnost za športne dejavnosti v mestu in na podeželju. Nismo pozabili tudi na način sodobnega življenja, ki je velik dejavnik in vpliva na razvoj motoričnih sposobnosti tako v mestu kot na podeželju. Prav tako pa ne smemo zanemariti prostorskih pogojev za optimalen razvoj motoričnih sposobnosti pri predšolskih otrocih. V empiričnem delu smo s kavzalno-neeksperimentalno metodo ugotavljali razlike v motoričnih sposobnostih na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije predšolskih otrok iz občine Šmarje pri Jelšah, starih od 3 do 6 let. S pomočjo t-testa smo ugotovili, da med mestnimi in podeželskimi otroki ni statično značilne razlike v motoričnih sposobnostih, prav tako tudi ne me dečki in deklicami.
Ključne besede: predšolski otrok, motorični razvoj, motorične sposobnosti, mesto, podeželje
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 948; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (756,51 KB)

7.
POMEN BIVALNEGA OKOLJA ZA GIBALNO DEJAVNOST IN KAKVOST ŽIVLJENJA
Tjaša Vodušek, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v kakovosti življenja in gibalni dejavnosti mestnih, primestnih in podeželskih otrok. Vzorec je obsegal 454 merjencev, od tega 233 deklic in 221 dečkov, starih od devet do enajst let. V raziskavo so bili zajeti otroci severovzhodne Slovenije. Za ugotavljanje kakovosti življenja otrok je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children,. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika Gibalna dejavnost otrok, ki so ga izpolnjevali otroci sami. Razlike v gibalni dejavnosti in v kakovosti življenja smo izračunali z analizo variance (ANOVA). Narejen je bil tudi Post-Hoc preizkus (Scheffe). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati kažejo, da primestni otroci namenjajo več časa športnim dejavnostim kot mestni in podeželski vrstniki, medtem ko mestni otroci namenjajo več časa organiziranim športnim dejavnostim kot njihovi vrstniki iz podeželja in primestja. Na drugi strani pa je v primestju z logističnega vidika za starše veliko bolj praktično, da otroke vključujejo v športno-interesne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru šole. Rezultati tudi kažejo, da so primestni otroci boljšega telesnega zdravja kot mestni in podeželski. Tudi odnosi med otroki v podeželskih šolah so boljši kot v primestnih in mestnih. Iz dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da kakovost življenja in gibalna dejavnost v veliki meri nista odvisni od bivalnega okolja, ker je okolje v Sloveniji tako homogeno in ne generira dodatnih razlik v oddaljenosti športnih objektov, v dostopnosti javnih ustanov in ostalih dobrin, potrebnih za kakovostno in zdravo življenje.
Ključne besede: kvaliteta življenja, telesna dejavnost, mesto, primestje, podeželje.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1054; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (489,11 KB)

8.
VKLJUČEVANJE PREDŠOLSKIH OTROK V DODATNE ŠPORTNE AKTIVNOSTI
Anja Dvanajščak, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vključevanje predšolskih otrok v dodatne športne aktivnosti smo želeli podrobneje raziskati pomen vključevanja predšolskih otrok v dodatne športne aktivnosti. V teoretičnem delu smo z deskriptivno metodo podrobneje predstavili pomen ustvarjanja in razvoja gibalnih kompetenc za gibalni razvoj otroka, pomen vključevanja predšolskih otrok v dodatne športne aktivnosti, gibalno izkušenjsko bogato okolje ter vlogo staršev, vrtca in kraja bivanja pri vključevanju predšolskih otrok v dodatne športne aktivnosti. V empiričnem delu smo za zbiranje podatkov uporabili kvantitativno tehniko, in sicer anketo zaprtega tipa. Vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije staršev otrok, ki imajo otroke vključene v dodatno športno aktivnost pri Športnem društvu Svizec v občinah Slovenske Konjice, Zreče in Celje. Podatki so obdelani z deskriptivno statistiko ter tabelarno in grafično prikazani. Ugotovili smo, da so v dodatne športne aktivnosti vključeni predvsem otroci iz mestnega okolja; starši otrok, ki so vključeni v dodatne športne aktivnosti, so višje izobraženi; osebni razlogi staršev za ukvarjanje s športom je njihovo boljše počutje; starši vključujejo otroke v dodatne športne aktivnosti zato, da bi le-ti razvili gibalne sposobnosti; starši se športno udejstvujejo s svojimi otroki večinoma tako, da gredo z njimi na sprehod; starši se sami športno udejstvujejo samo med vikendi.
Ključne besede: predšolski otrok, dodatne športne dejavnosti, gibalne kompetence, gibalni razvoj, starši, mesto, podeželje
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1563; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

9.
VPLIV DOMAČEGA OKOLJA NA GIBALNO - ŠPORTNE DEJAVNOSTI OTROK
Maja Vegan, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv domačega okolja na gibalno-športne dejavnosti otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo izpostavili dejavnike otrokovega razvoja in gibalne sposobnosti predšolskih otrok, poudarili vlogo družine in kraja bivanja pri ukvarjanju otrok z gibalno-športnimi dejavnostmi, ter predstavili pomen gibalno-športnih dejavnosti za zdravje in celostni razvoj otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskav, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega je izpolnilo 140 staršev otrok Vrtca Ptuj in Vrtca Cirkulane. Ugotavljali smo vpliv in vlogo domačega okolja na gibalno-športne dejavnosti otrok in prišli do naslednjih ugotovitev: med mestnimi in podeželskimi otroci so zelo majhne razlike v pogostosti ukvarjanja z gibalno-športnimi dejavnostmi skupaj s starši; gibalno-športno aktivnejši so mestni otroci, saj so pogosteje vključeni v organizirano športno vadbo kot podeželski otroci; najpogostejša športna dejavnost pri športnem udejstvovanju staršev skupaj z otroki v mestu in podeželju sta hoja in tek; vzrok za športno neaktivnost staršev skupaj z otroki v mestu in podeželju je pomanjkanje časa; starši otrok se ne glede na bivalno okolje zavedajo pomena športnega udejstovanja za celostni razvoj otrok; otroci mlajših staršev se več ukvarjajo z gibalno-športnimi dejavnostmi kot otroci starejših staršev; otroci staršev z višjo izobrazbo se več ukvarjajo s športnimi dejavnostmi kot otroci staršev z nižjo izobrazbo.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalno-športna dejavnost, starši, okolje bivanja, mesto, podeželje
Objavljeno: 23.07.2014; Ogledov: 1434; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

10.
PRISOTNOST OTROKOVE IGRE V MESTNEM IN PODEŽELSKEM VRTCU
Nina Ajlec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Prisotnost otrokove igre v mestnem in podeželskem vrtcu je v teoretičnem delu uvodoma predstavljeno, kaj igra sploh je, nato so predstavljene vrste iger glede na vsebino in socialno udeležbo. Podrobneje je predstavljeno tudi, kako na otrokovo igro vpliva spol otrok, kakšen pomen ima igra za otroka in kakšno vlogo imajo pri tem odrasli, sovrstniki in predmeti. Empirični del diplomske naloge temelji na raziskavi v mestnih in podeželskih vrtcih. Z anketiranjem vzgojiteljic smo zbrali podatke o pogostosti različnih vrst igre v mestnem in podeželskem vrtcu, o pogostosti otrokove igre v naravnem okolju, o oceni otrokove igre nasploh in specifično v zunanjem okolju in o oceni razlik o prisotnosti otrokove igre med dečki in deklicami. Ugotovitve kažejo, da so vse vzgojiteljice tako mestnih kot podeželskih vrtcev mnenja, da je igra pomembna za otrokov razvoj, prav tako pa vse menijo tudi, da je igra v zunanjem okolju za otroka zelo pomembna. Do manjših procentualnih razlik pa prihaja v pogostosti pojavljanja otrokove igre glede na okolje, starost in spol otrok.
Ključne besede: otroška igra, vrste iger, mesto, podeželje, naravno okolje.
Objavljeno: 24.10.2012; Ogledov: 1606; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (781,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici