| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 69
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Arhitekturna zasnova medgeneracijskega centra v vaškem jedru Markovcev : magistrsko delo
Marina Zupanič, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja predlog zasnove medgeneracijskega centra v vaškem jedru Markovcev. V okviru naloge so podana teoretična izhodišča, prostorska analiza obravnavanega območja in predlog idejne zasnove preurejanja nepozidanega dela vaškega središča. Pomen starega vaškega jedra Markovcev se je skozi čas zmanjševal, medtem ko so se centralne dejavnosti premeščale ali razvijale na drugih lokacijah. Z novimi posegi želimo v prostor vnesti manjkajoče osrednje dejavnosti in ga narediti primernega za vse starostne skupine, zlasti za najbolj ogrožene, to so starostniki in otroci. V nalogi se navežemo na problematiko pospešenega staranja prebivalstva in večjih potreb po novih bivalnih okoljih za starostnike. Z zasnovo doma za starostnike, ki daje poudarek na sodobnejše oblike bivanja v manjših gospodinjskih enotah in načrtovanje oskrbovanih stanovanj, poskrbimo za bolj celostno zagotovitev potreb starostnikov. Z zasnovo objekta centralnih funkcij ter cestno-prometno preureditvijo vaškega središča smo izboljšali osrednji prostor za vaščane in širšo skupnost. Takšen prostor spodbuja medgeneracijske interakcije in omogoča razvoj povezane družbe. Verjamemo, da so skupnosti, ki so medgeneracijsko povezane, bolj trajnostne, močnejše in bolj odporne na izzive, s katerimi se soočajo. To omogoča bolj uravnotežen in pozitiven razvoj družbe, ki lahko bolje izkoristi potenciale vseh svojih članov.
Ključne besede: medgeneracijski center, vaško jedro, Markovci, podeželje, starostniki
Objavljeno v DKUM: 27.05.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (165,15 MB)

2.
Gastronomska doživetja in vinske destinacije : razvito podeželje
Vita Petek, Mojca Polak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Slovenska gastronomija s prepoznanimi jedmi znotraj 24 gastronomskih regij vzpostavlja izvirno platformo za ustvarjanje gastronomskih doživetij. Slovenija je vinska dežela, ki se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Vsak od njih je prepoznaven po značilnostih, kot so terroir, prst in vremenske razmere, ter karakteristikah vin, ki jih lahko pridelamo na tem območju. V vseh treh vinorodnih deželah najdemo kulinarične prireditve in festivale, povezane z vinom, vinske ceste in fontane ter posebnosti vinskega turizma, ki so značilne samo za določen vinorodni okoliš. Za učinkovito trženje gastronomskih in vinskih doživetij je treba zgodaj prepoznati in implementirati globalne trende ter ustvariti pogoje za trajnostni preplet naravnih in kulturnih danosti.
Ključne besede: gastronomija, vino, doživetja, destinacija, podeželje
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Kvantitativna analiza za ugotavljanje priložnosti razvoja trajnostno usmerjene podjetniške ideje na podeželju Prlekije
Tim Nedeljko, 2023, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo preučevali značilnosti in vidike trajnostnega razvoja, poslovnega okolja ter opisali planiranje trajnostno naravnane vizije in politike podjetja, realizacijo razvojne ideje skozi strategije in strukture podjetja, program razvoja podjetja, okolje podjetja, osredotočili smo se na trajnostni razvoj turizma. Preučili smo okolje podjetja s priložnostmi in nevarnostmi ter ugotovili, da se priložnost za v turizem usmerjeno podjetje ponuja v ponudbi 5-zvezdičnih posebnih, izvirnih doživetij. V empiričnem delu naloge smo predstavili zaznano podjetniško priložnost trajnostne ponudbe turizma na podeželju Prlekije. Načrti preučevanega podjetja Sanitetni reševalni prevozi Stanislav Nedeljko s. p. iz Lukavcev pri Ljutomeru so, da bi širitev podjetja potekala v smeri razvijanja trajnostnega turizma na podeželju. Zastavili smo si 6 hipotez, ki smo jih tekom analize rešenih in vrnjenih 60 anketnih vprašalnikov ter statistične obdelave podatkov z izvedeno deskriptivno statistiko, faktorsko in regresijsko analizo, tudi potrdili. Pritrdilno smo odgovorili na vprašanje, da trajnostno usmerjena podjetniška ideja vpliva na priložnosti razvoja na podeželju Prlekije in da je trajnostno usmerjena ponudba kmečkega turizma zanimiva za mlade med 18 in 27 letom starosti. Ugotovili smo, da je Prlekija destinacija, ki ponuja vir poslovne priložnosti s trendi, kot so: zeleni turizem, gozdna sprostitev, joga v gozdu, drevesna terapija, treking med vinogradi, piknik na gozdni jasi, opazovanje narave, živali in rastlin. Gozd in narava sta terapevtski destinaciji, primerni tudi za mlade. Prlekija s svojimi naravnimi danostmi je odlična izbira za vse, ki iščejo mir, zdravje, sprostitev, aktivne, varne počitnice in srčno kulinariko, saj gre za posebno, prvinsko, avtentično okolje, kjer turist dobi občutek neodvisnosti in svobode. Novi luksuz temelji na doživetjih, ne na produktih. Turizem dobrega počutja s pristno izkušnjo in edinstvenim doživetjem je privlačen tudi za mlade. Ključne besede: V teoretičnem delu magistrske naloge smo preučevali značilnosti in vidike trajnostnega razvoja, poslovnega okolja ter opisali planiranje trajnostno naravnane vizije in politike podjetja, realizacijo razvojne ideje skozi strategije in strukture podjetja, program razvoja podjetja, okolje podjetja, osredotočili smo se na trajnostni razvoj turizma. Preučili smo okolje podjetja s priložnostmi in nevarnostmi ter ugotovili, da se priložnost za v turizem usmerjeno podjetje ponuja v ponudbi 5-zvezdičnih posebnih, izvirnih doživetij. V empiričnem delu naloge smo predstavili zaznano podjetniško priložnost trajnostne ponudbe turizma na podeželju Prlekije. Načrti preučevanega podjetja Sanitetni reševalni prevozi Stanislav Nedeljko s. p. iz Lukavcev pri Ljutomeru so, da bi širitev podjetja potekala v smeri razvijanja trajnostnega turizma na podeželju. Zastavili smo si 6 hipotez, ki smo jih tekom analize rešenih in vrnjenih 60 anketnih vprašalnikov ter statistične obdelave podatkov z izvedeno deskriptivno statistiko, faktorsko in regresijsko analizo, tudi potrdili. Pritrdilno smo odgovorili na vprašanje, da trajnostno usmerjena podjetniška ideja vpliva na priložnosti razvoja na podeželju Prlekije in da je trajnostno usmerjena ponudba kmečkega turizma zanimiva za mlade med 18 in 27 letom starosti. Ugotovili smo, da je Prlekija destinacija, ki ponuja vir poslovne priložnosti s trendi, kot so: zeleni turizem, gozdna sprostitev, joga v gozdu, drevesna terapija, treking med vinogradi, piknik na gozdni jasi, opazovanje narave, živali in rastlin. Gozd in narava sta terapevtski destinaciji, primerni tudi za mlade. Prlekija s svojimi naravnimi danostmi je odlična izbira za vse, ki iščejo mir, zdravje, sprostitev, aktivne, varne počitnice in srčno kulinariko, saj gre za posebno, prvinsko, avtentično okolje, kjer turist dobi občutek neodvisnosti in svobode. Novi luksuz temelji na doživetjih, ne na produktih.
Ključne besede: trajnostno usmerjena podjetniška ideja, priložnost razvoja, turizem, mladi, podeželje Prlekije, kvantitativna analiza, deskriptivna statistika
Objavljeno v DKUM: 19.07.2023; Ogledov: 528; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (5,17 MB)

4.
Predstava o idiličnem podeželju v sloveniji kot gonilo regionalnega razvoja : magistrsko delo
Zala Virant, 2022, magistrsko delo

Opis: Idilično podeželje je socialni in miselni konstrukt, ki je posledica značilnosti moderne družbe. Procesi, kot so urbanizacija, hiter tempo življenja in odtujenost, so povzročili, da sta se mnenje in vrednotenje podeželja spremenila v smeri, da družba življenje na podeželju vrednoti kot lepo, mirno, čisto, solidarno, srečno – idilično. Izoblikovala se je nova družbena predstava o podeželju, ki ga ocenjuje kot idilično okolje. Nova idilična predstava o podeželju vpliva na konkretne spremembe prostora in spreminja njegove funkcije, namene, značilnosti in identiteto. Osnovni namen magistrskega dela je raziskati, kakšno je vrednotenje podeželja v Sloveniji oziroma ali je predstava o slovenskem podeželju idilična. V teoretičnem delu smo opredelili koncept idiličnega podeželja in predstavili njegove razsežnosti, značilnosti in nastanek. Na podlagi tujih raziskav smo potrdili obstoj idilične predstave v modernih družbah in predstavili primere idiličnega podeželja. Proučili smo tudi oblikovalce predstave o idiličnem podeželju ter opredelili nove funkcije in namen podeželja. Nato smo se osredotočili na predstavitev podeželja v Sloveniji in predstavili njegovo preobrazbo, razvoj in simboliko. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o vrednotenju in uporabi slovenskega podeželja. Ugotovili smo, da so v predstavi o podeželju prisotne tendence idiličnosti podeželja in da je podeželje vrednoteno kot pozitivno, mirno, čisto in lepo. Na podlagi značilnosti predstave o slovenskem podeželju smo oblikovali splošne smernice za nadaljnji regionalni razvoj podeželj, ki so v skladu s predstavo in željami njihovih prebivalcev ter obiskovalcev.
Ključne besede: idilično podeželje, Slovenija, regionalni razvoj, geografija podeželja
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 497; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

5.
Izkušnje s kriminaliteto na kmetijah na Goriškem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Evelina Skrt, 2022, diplomsko delo

Opis: Tradicionalna območja človekove poselitve delimo na urbana – mestna in ruralna – vaška (Golin, Jedwab in Vollrath, 2015, citirano v Hacin, 2019), kriminaliteta pa je največkrat najbolj zgoščena prav v urbanih okoljih (Hacin, 2019). Ker podeželje velja za mirno ter urejeno območje, kjer si ljudje pomagajo med seboj, mnogi zmotno mislijo, da se tu kazniva dejanja ne dogajajo. Preučevanju kriminalitete na podeželju in sploh na kmetijah se zato posveča premalo pozornosti, tudi raziskav in študij je na to temo zelo malo. Večina raziskav je fokusiranih na kriminaliteto v ruralnih območjih, podeželja pa so pri raziskavah mnogokrat zanemarjena. V zaključni nalogi smo najprej opisali Goriško regijo, kmetije na Goriškem in splošno kriminaliteto na Goriškem, nato pa še kriminaliteto na kmetijah po svetu, v Sloveniji in na Goriškem. V drugem delu zaključne naloge smo naredili sekundarno analizo podatkov iz nacionalne študije o viktimizaciji na kmetijah, ki je potekala pod vodstvom programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih kot del mednarodne študije The International Society for the Study of Rural Crime. Za namene raziskave o nadzoru in preprečevanju kriminalitete na kmetijah je bil prirejen vprašalnik, v katerem so sodelovali prebivalci vaških okolij z območja celotne Slovenije in se je nanašal na njihovo oškodovanost s kriminaliteto ter možne oblike preprečevanja kriminalitete. Na podlagi dobljenih podatkov lahko zaključimo, da je kriminaliteta na kmetijah v Goriški regiji nedvomno prisotna, vendar ne v velikem obsegu. V primerjavi z drugimi regijami po Sloveniji Goriška ni posebno ogrožena. Vseeno pa je na to temo potrebno narediti še veliko raziskav, da bomo o viktimizaciji na kmetijah v Sloveniji dobili realno sliko.
Ključne besede: diplomske naloge, Goriška, kriminaliteta, podeželje, kmetije, kmetje
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 643; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
Spodnje Hoče - preoblikovanje središča : magistrsko delo
Tjaša Pauko, 2022, magistrsko delo

Opis: Slovensko podeželje je zaradi različnih družbenih procesov (deagrarizacija, industrializacija, urbanizacija) v zadnjih sto letih precej spremenilo svojo podobo. Današnji podeželski prostor je pogosto območje mešanja urbanih in ruralnih elementov, prav tako pa lahko ravno v teh naseljih opazimo pomanjkanje centra oziroma urbanistične ali arhihtekturne ureditve, ki bi tvorila občinsko središče. V magistrski nalogi zato preizkusimo zasnove in predstavimo izbrano varianto za ureditev novega krajevnega središča Spodnjih Hoč. Krajevno središče smo skušali predstaviti na različnih nivojih, z urbanistično zasnovo, preko zasnove odprtega prostora in preko arhitekture ter vsebovanega programa.
Ključne besede: Spodnje Hoče, krajevno središče, ruralna arhitektura, slovensko podeželje, center
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 695; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (198,80 MB)

7.
Kriminalna prevencija na kmetijah v podravski regiji : magistrsko delo
Teja Črnivec, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali kriminaliteto na kmetijah in njeno preprečevanje v odnosu s policijskim delom na podeželju. Samemu preučevanju kriminalitete in kriminalne prevencije na podeželju se je že od začetka posvečalo premalo pozornosti, saj to velja za mirno in urejeno območje, kjer se izvrševanje kaznivih dejanj ne dogaja. Zaradi nenehnega tehnološkega in informacijskega napredka so napredovala tudi podeželska območja in kmetije ter tako postale privlačne tarče. V Sloveniji tovrstna kriminaliteta še ni podrobno raziskana in je šele v razvoju, medtem ko imajo nekatere države sveta posebne policijske enote izključno za delo na podeželju. Na začetku smo opisali slovensko podeželje in kmetijstvo, nato pa smo podrobno razčlenili razsežnosti kmetijske kriminalitete in kriminalne prevencije, zlasti na kmetijah. Osredotočili smo se tudi na izvajanje policijskega dela na podeželju. Na koncu smo na podlagi rezultatov raziskave ugotovili, da bi policija pri preprečevanju kaznivih dejanj, storjenih na podeželju, morala poskrbeti za več naključnih patrulj oz. fizične prisotnosti, imeti več osebnega stika s kmeti ter odločneje ukrepati glede tatvin premoženja. Med uporabljenimi preventivnimi ukrepi je najpogostejši zaklepanje hiše, ko ni nikogar doma, zaklepanje avtomobilov in prisotnost psa čuvaja. Glede na to, da so vsi anketiranci obkrožili vsaj en preventivni ukrep, nismo mogli preveriti, ali med izvajalci in neizvajalci preventivnih ukrepov prihaja do razlik med stališči zaupanja v policijsko delo. Zaključimo lahko, da količina preventivnih ukrepov ni povezana z zaupanjem in pravičnostjo policije na lokalnem območju in zadovoljstvom s kakovostjo izvajanja policijskega dela na lokalnem območju ter spola.
Ključne besede: kriminaliteta, kmetijska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, podeželje, policijsko delo v skupnosti, Podravje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.03.2022; Ogledov: 866; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

8.
Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona
Gregor Lešnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona predstavim pojma podeželje in podeželski turizem, opišem vlogo turističnih društev in značilnosti turistične dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter predstavim dvojnost občine v naravnogeografskem pogledu in njene družbenogeografske značilnosti. Občina Gornja Radgona leži na prehodu Slovenskih goric in Murske ravni, zato je za občino značilna dvojnost v pokrajini. V svoji turistični ponudbi nima edinstvenih atrakcij, ima pa široko ponudbo. Širok nabor turističnih potencialov je namenjen izletniškemu turizmu in gostom, ki kraj obiščejo za en dan. V drugem delu magistrskega dela se osredotočim na pet turističnih kmetij, ki se nahajajo v občini. Poznamo tri vrste turističnih kmetij. To so kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije ter vinotoči in osmice. Obiskal sem turistične kmetije Fleisinger, Pri Alenki, Borko, Hari in Benko. Podatke o njih sem pridobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Obiskane kmetije imajo različno dolgo tradicijo, razlikujejo se tudi po velikosti. Vse ponujajo domačo lokalno kulinariko, dve kmetiji ponujata tudi prenočitev. Zadnji del magistrskega dela predstavlja moj primer geografske strokovne ekskurzije na Turistično kmetijo pri Alenki, v katero sem vključil tudi obisk slatinskega vrelca, ki je značilen za Ščavniško dolino, kjer se kmetija nahaja. Podeželski turizem sem povezal z vzgojo in izobraževanjem, da bi mladim pokazal pomen turističnih kmetij za razvoj podeželja, na katerem živijo.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Gornja Radgona, turistične kmetije, turistična društva, geografska ekskurzija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1310; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (12,11 MB)

9.
Preprečevanje kriminalitete na podeželju - pregled študij : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Veronika Makovac, 2021, diplomsko delo

Opis: Pod ruralno kriminaliteto uvrščamo vso kriminaliteto, ki se pojavlja na ruralnih območjih. Ruralna kriminaliteta tako kot urbana pomembno vpliva na prebivalce in ima veliko vlogo pri pojavu strahu pred kriminaliteto in občutku varnosti posameznika. Zaradi manjšega obsega raziskav na tem področju je diplomsko delo osredotočeno na pojavne oblike ruralne kriminalitete in spopadanje z njo. Prvi del zajema definicijo in razloge za pojav ruralne kriminalitete ter teoretični pregled policijskega dela v skupnosti, ki predstavlja pomembno vlogo pri spopadanju z ruralno kriminaliteto. Drugi del diplomske naloge predstavlja analiza ruralne kriminalitete v petih izbranih državah (ZDA, Velika Britanija, Francija, Avstralija in Slovenija) ter njihov način spopadanja s to vrsto kriminalitete. Rezultati vsebinske analize kažejo, da je ruralna kriminaliteta dokaj mlada veja kriminalitete, zato posledično to področje še ni raziskano v veliki meri. V ruralnih okoljih se kriminaliteta pojavlja v isti meri kot v urbanih območjih, zaradi svoje specifičnosti pa zahteva poseben pristop k zamejevanju. Čeprav so v empirični del zajete države z različnim kulturnim ozadjem, podatki kažejo, da se oblike ruralne kriminalitete med izbranimi državami ne razlikujejo. Delovanje policije in državnih organov se vse bolj usmerja v sodelovanje z javnostjo in poskus preprečevanja kriminalitete, še preden se le-ta zgodi. Delovanje je vse bolj proaktivno, tako v ruralnem kot v urbanem okolju. Pomemben korak v smeri preprečevanja ruralne kriminalitete in uspešnega policijskega dela so raziskave v tej smeri. Boj proti ruralni kriminaliteti bo uspešen le z ustreznim znanjem policije in ozaveščanjem prebivalcev.
Ključne besede: diplomske naloge, ruralna kriminaliteta, podeželje, policijsko delo v skupnosti, strah pred kriminaliteto
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 845; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (528,92 KB)

10.
Zasnova poselitve v občini Podlehnik
Petra Grabrovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Zasnova poselitve je pomemben dejavnik razvoja naselij, saj gre za strokovno presojo o razmestitvi dejavnosti v prostoru. Sledeče delo obravnava zasnovo poselitve v občini Podlehnik. Predmet obravnave so deli strnjenih naselij, v katerih predvidevamo razvoj dejavnosti. To so deli naselij Dežno pri Podlehniku, Podlehnik, Sedlašek, Stanošina in Zakl. Za ta naselja je bila narejena morfološka analiza. S slednjo je bilo ugotovljeno dejansko stanje v prostoru. V naseljih smo opredelili potencialne površine za posamezne dejavnosti. Zaradi dolgoročne zasnove smo določili večje potencialne površine kot je dejansko potrebno. Te bodo ostale kot možnost širitve za posamezne dejavnosti v prihodnje. Na podlagi morfološke analize naselij in opredelitve potencialnih površin smo izdelali predloge prostorske ureditve za naselja. V predlogih smo razmestili površine posameznih dejavnosti. Stremeli smo k cilju čim manjšega nepotrebnega poseganja v prostor. S predlogi smo želeli ohraniti kulturno pokrajino Haloz in vedute naselij ter sanirati določene ponesrečene posege v prostoru. Oblikovali smo predloge za nova območja določenih dejavnosti, ki se povezujejo z obstoječimi območji. S tem želimo spodbuditi skladen razvoj naselij v občini. Magistrsko delo med drugim tudi podaja smernice oblikovanja objektov v naseljih, saj želimo s premišljeno razmestitvijo dejavnosti in s smiselno oblikovno podobo naselij oblikovati novodobno kulturno pokrajino.
Ključne besede: Naselja, podeželje, zasnova poselitve, urbanistično načrtovanje, občina Podlehnik, Haloze
Objavljeno v DKUM: 20.07.2021; Ogledov: 964; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (48,37 MB)

Iskanje izvedeno v 15.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici