| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Odvajanje in čiščenje odpadnih vod na podeželju v primeru razpršene poselitve
Gregor Wurcer, 2018, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je poiskati najprimernejši način odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območjih z razpršeno poselitvijo. Opisali smo različne vzorce poselitve in statistiko poselitve države in občine Gornja Radgona. Nazorno je predstavljeno, da v celotni državi, vključno z občino Gornja Radgona, večji del prebivalstva živi na podeželju. Opisani bodo štirje načini odvajanja vod na podeželju, prav tako pa tudi primeri čiščenja z uporabo osrednje in male čistilne naprave. Podane bodo delitve čistilnih naprav po tipologiji čiščenja. V zadnjem poglavju bodo obravnavane rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod na podeželju v primeru razpršene poselitve.
Ključne besede: odvodnjavanje, čiščenje, odpadne vode, podeželje, razpršena poselitev, čistilna naprava
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 495; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
Freiwillige Gemeindenverbände als Voraussetzung der selbstständigen Entwicklung der ländlichen Räume
Jiří Ježek, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Prostovoljno povezovanje občin kot predpostavka trajnostnega razvoja podeželskih območij; izkušnje Češke republike V prispevku je predstavljena analiza sedanjega stanja in perspektive prostovoljnega povezovanja občin in mest v tako imenovane mikroregije v Češki republiki. Avtor analizira probleme in določa dejavnike, ki vplivajo na delovanje mikroregij. V zaključku podaja priporočila, ki naj vodijo k bolj učinkovitemu delovanju mikroregionalnega sodelovanja, ki je zlasti pomembno v razvoju pretežno ruralnih območij. Prispevek je rezultat raziskovalnega projekta Regionalni management kot pot k trajnostnemu razvoju podeželskih območij, ki je bil izdelan v okviru Ministrstva za lokalni razvoj ČR.
Ključne besede: družbena geografija, podeželje, občine, sodelovanje, regionalni razvoj, trajnostni razvoj, Češka
Objavljeno: 02.03.2018; Ogledov: 597; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (172,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Poklicni stres in profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka
Mateja Modrej, Zlatka Cugmas, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Poklic učitelja razrednega pouka je eden najbolj stresnih poklicev. Z raziskavo smo ugotavljali pojavnost stresa pri 110 učiteljih razrednega pouka, na mestnih in podeželskih šolah v Sloveniji, glede na delovno dobo. Namen je bil spoznati simptome, stresogene situacije in strategije obvladovanja stresa pri učiteljih. Rezultati so pokazali, da učitelji ocenjujejo svoje delo kot odgovorno in v večini ne razmišljajo o drugem delu. Najpogosteje opažajo telesne in čustvene simptome stresa, srečujejo pa se s stresogenimi situacijami pri delu z učenci, strokovnem delu in v odnosih s sodelavci, vodstvom šole ter s starši. Po pomoč se v težavah na delovnem mestu najpogosteje obrnejo na sodelavca ali vodstvo šole, stres pa obvladujejo s sprehodi in pogovori.
Ključne besede: poklicni stres, delovna doba, obvladovanje stresa, mesto, podeželje, učitelji razrednega pouka
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 637; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (180,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Ruralne ambulante družinske medicine
Rok Petrovčič, 2016, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: podeželje, motivacija, štipendija, družinska medicina, podeželska medicina
Objavljeno: 02.08.2017; Ogledov: 522; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
Razvoj turizma na podeželju na primeru občine Selnica ob Dravi
Valentina Perkuš, 2017, magistrsko delo

Opis: Občina Selnica ob Dravi leži v severovzhodnem delu Slovenije, na območju Spodnje Dravske doline. Na severni strani jo omejuje hriboviti Kozjak in državna meja s sosednjo Avstrijo, na jugu reka Drava s Pohorjem v ozadju. Zaradi visokih nadmorskih višin, ki dosegajo višine do 910 metrov nadmorske višine, in goste poselitve na dravskih terasah, je to območje zelo razgibano in nudi ljudem obilo možnosti za preživljanje prostega časa v naravi in rekreiranje. V magistrski nalogi z naslovom Razvoj turizma na podeželju na primeru občine Selnica ob Dravi predstavljam splošne značilnosti podeželja v Sloveniji, podeželskega turizma, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti občine Selnica ob Dravi, že obstoječe in možne oblike turizma v občini Selnica ob Dravi ter izbrane kmetije, ki se na območju občine Selnica ob Dravi ukvarjajo s turistično dejavnostjo. V zadnjem delu magistrske naloge bom poskušala tematiko razvoja turizma na podeželju vključiti tudi v vzgojno-izobraževalni proces in predstaviti pomen razvoja podeželskega turizma na lokalnem nivoju z izvedbo šolske ekskurzije na turistično kmetijo Vališer.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Selnica ob Dravi, turistične kmetije, ekskurzija na turistično kmetijo
Objavljeno: 12.06.2017; Ogledov: 999; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

6.
PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI: ŠTUDIJA PRIMERA TURISTIČNE KMETIJE
Petra Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Podeželje skriva veliko podjetniških priložnosti, ampak le za tiste, ki to želijo in znajo izkoristiti. Ena najbolj znanih oblik samozaposlovanja, ki ga prakticirajo predvsem na podeželju, je registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Omenjena oblika zajema predvsem dejavnosti, ki se izvajajo na kmetijah. Predstavlja predvsem dejavnosti, ki jih lahko izvajajo ljudje na podeželju in v vaseh. Izvajalci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v večini primerov živijo na kmetiji sami, velikokrat jim je v veliko pomoč tudi družina, ki nosilcu stoji ob strani in ga tudi podpira. Velikokrat ima dopolnilna dejavnosti na kmetiji značilnosti družinskega podjetja, saj je prav družina tista, ki pomaga nosilcu pri opravljanju del, ki sodijo v to dejavnost. V večini primerov pa čez čas dejavnost prevzame tudi kateri od otrok nosilca. Za registracijo je potrebno izpolnjevati določene pogoje. Zakon tudi določa, katere dejavnosti je mogoče registrirati kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, zato teh dejavnosti ni mogoče opravljati v okviru drugih oblik samozaposlitve. Za samozaposlitev imajo ljudje različne vzroke: želja po preživetju, osebnem zadovoljstvu, zagotavljanje virov za življenje za člane družine in drugi. Vprašanje pa je, ali se posameznik odloči za samozaposlitev zaradi tega, ker ne vidi drugega vira za pridobivanje dohodka ali pa se odloči zaradi dobre ideje, ki se mu je porodila. V nalogi smo preučili, kako se je spreminjalo število samozaposlenih v preteklih letih, pa tudi razmerje med samozaposlenimi glede na spol. S pomočjo intervjuja smo ugotovili, da registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji poteka nemoteno in enostavno, kjer so državni organi pripravljeni pomagati in da je mogoče enostavno pridobiti vse informacije, ki jih posameznik potrebuje za pričetek. Prav tako smo ugotovili, da so sicer ženske v primerjavi z moškimi kolegi še vedno »nežnejši spol«, a so v poslovnem svetu prav tako spoštovanja vredne kot moški kolegi.
Ključne besede: podeželje, samozaposlitev, dopolnilna dejavnost na kmetiji, kmetijstvo, družinsko podjetništvo
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 895; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (606,42 KB)

7.
RAZVOJ IN TRŽENJE STORITEV TURISTIČNE DESTINACIJE
Tanja Leskovar, 2016, diplomsko delo

Opis: Turizem predstavlja eno izmed najbolj perspektivnih gospodarskih področij v sodobnem svetu. Iz leta v leto se vse bolj razvija, tako v urbanih naseljih kot na podeželju. Haloze – svet neokrnjene narave, doživetij in domačnosti - nudijo številne možnosti za razvoj turizma. Poglavitna dejavnika ponudbe sta raznolika pokrajina ter čisto okolje. Analiza sedanje ponudbe in izdelava predlogov za njeno nadgradnjo v prihodnosti sta bila zato namen tega diplomskega dela. V drugem poglavju smo se osredotočili na elemente marketinškega spleta storitev ter opredelili pojem podeželje kot turistično območje. V tretjem poglavju smo predstavili osnovne turistične produkte destinacije: turistično cono Haloze–Zagorje, vinsko-turistično cesto Haloze in turistično vas Halonga. V okviru diplomske naloge smo izvedli tudi anketo o prepoznavnosti in promociji pokrajine Haloze in njenih turističnih storitev. Anketa je potekala preko spleta; tako smo z njo zajeli široko populacijo ljudi različnih starostnih skupin ter iz različnih slovenskih pokrajin. V četrtem poglavju smo se osredotočili na Haloze, reliefno razgibano obmejno slovensko pokrajino. Opisali smo glavne značilnosti tega območja, tako kulturne kot naravne znamenitosti, etnografske značilnosti, običaje ter kulinariko. Hkrati smo opredelili kolesarski turizem kot eno izmed pomembnih športno rekreacijskih turističnih dejavnosti za razvoj turizma na podeželju. Območje Haloz omogoča razvoj turistične ponudbe, ki ponuja obiskovalcem neposredni stik z naravo. Tako smo podali predloge za nadgradnjo že obstoječe turistične ponudbe ter razvoj novih turističnih storitev.
Ključne besede: turistična storitev, podeželje, marketinški splet, Haloze.
Objavljeno: 02.11.2016; Ogledov: 643; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
PREDLOG KATEGORIZACIJE IZLETNIŠKIH TURISTIČNIH KMETIJ
Urška Topolšek Planinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V zadnjem poglavju podajamo rezultate ankete, ki smo jo izvedli med gosti turističnih kmetij. Z njo smo želeli izvedeti, kako na povezavo kategorizacije in kakovosti gledajo gostje, kolikšen pomen imajo regionalne jedi in hrana, ki jo kmetje pridelajo sami; kakšno vlogo imata ambient in domačnost turistične kmetije in kakšno tradicija na podeželju. Gostje menijo, da jim kakovost veliko pomeni in da zaupajo kategorizaciji nastanitvenih obratov. Prav tako menijo, da bi se laže odločili za obisk izletniške kmetije, če bi ta bila kategorizirana. V največjem deležu pa je prav regionalna hrana tista, ki jih spodbudi k večkratni odločitvi za obisk turistične kmetije. Turizem kot ena največjih gospodarskih dejavnosti postaja čedalje bolj kompleksna dejavnost, gostje pa čedalje bolj zahtevni. Ker je konkurenca na trgu vsako leto večja, mora vsaka kmetija poskrbeti za kakovost svojih storitev.
Ključne besede: kakovost, turistična kmetija, izletniška turistična kmetija, kategorizacija, podeželje
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 837; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (538,49 KB)

9.
IZZIVI RAZVOJA TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA TURISTIČNIH KMETIJAH V PRLEKIJI
Jožica Vohar, 2016, diplomsko delo

Opis: Turistične kmetije so eden izmed pomembnih razvojnih kreatorjev turizma v Prlekiji. V diplomski nalogi smo najprej pojasnili pojme trajnostni razvoj ter na kratko obdelali njegove komponente, ki so pomembne in potrebne za uspešen razvoj turistične destinacije. V nadaljevanju smo na kratko obravnavali prostor podeželja, še posebej iz vidika turizma na podeželju ter razčlenili kakšna je povezava med trajnostnim razvojem in turizmom na podeželju. Predmet naše obravnave je bila destinacija Prlekija, znotraj katere je bila opravljena podrobna analiza turističnih kmetij in vinotočev. Poudarek naše raziskave je bil sicer na turističnih kmetijah, v analizo pa smo vključili tudi tri vinotoče, saj so oboji pomemben deležnik pri razvoju turizma na podeželju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov, ki smo jih opravili na enaindvajsetih turističnih kmetijah in na treh vinotočih. Rezultate anketnih vprašalnikov smo ustrezno analizirali in jih tudi grafično prikazali. V zaključku naloge smo podali ustrezne predloge za izboljšanje trenutnega stanja na turističnih kmetijah in vinotočih v Prlekiji.
Ključne besede: trajnostni razvoj, podeželje, turizem na podeželju, turistična destinacija Prlekija, turistične kmetije
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 1208; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

10.
Spreminjanje kulturne pokrajine na območju katastrske občine Javorje
Polonca Kevp, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo analizirali spremembe kulturne pokrajine v katastrski občini Javorje na podlagi podatkov Franciscejskega katastra in novejših evidenc. V ta namen smo uporabili arhivsko gradivo ter podatke iz današnjih uradnih evidenc (TTN načrti, DOF 5). Teoretični del vključuje pojasnitev osnovnih pojmov kulturne pokrajine, rabe tal ter geografski oris izbranega območja. V analitičnem delu smo analizirali rabo tal, demografske, ekonomske in socialne spremembe. Na koncu smo opredelili faze razvoja katastrske občine Javorje. Z rezultati analitičnega dela smo lahko prikazali, da je na študijskem območju v preteklih dveh stoletjih prišlo do velikih sprememb. Te se odražajo v depopulaciji in staranju prebivalstva ter v spremembi rabe zemljišč na obravnavanem območju, predvsem kot nadpovprečna gozdnatost. Pomemben dejavnik pri ohranitvi podeželja in za obstanek samotnih kmetij so državne pomoči. Kmetijstvo je še prevladujoča dejavnost in oblikovalec pokrajine. Glavni vir dohodka kmetij je poleg gozdarstva še živinoreja.
Ključne besede: kulturna pokrajina, raba tal, katastrska občina Javorje, podeželje, prebivalstvo
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 700; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (10,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici