1. Pregled uporabe relacijskih podatkovnih baz v vsebovalnikih : diplomsko deloDejan Duh, 2024, diplomsko delo Opis: V modernem svetu se večina velikih aplikacij izvaja v obsežnih, povezanih sistemih, kjer delujejo v izoliranem in varnem okolju, prilagojenem za optimalen izkoristek razpoložljivih virov. Takšno okolje mora biti zanesljivo za izvajanje kritičnih sistemov. Cilj tega diplomskega dela je raziskati programska paketa Docker in Podman ter primerjati njune funkcionalnosti. Prav tako želimo ugotoviti primerna in neprimerna okolja za njuno uporabo ter pregledati izvajanje relacijskih podatkovnih baz v vsebovalnikih. Ugotovili smo, da sta Docker in Podman učinkoviti orodji za upravljanje z vsebovalniki, ki poenostavita razvojne procese. Prav tako smo pogledali primere dobre ter slabe uporabe vsebovalnikov, pri čemer smo ugotovili, da lahko vsebovalniki predstavljajo zelo primerno okolje za relacijske podatkovne baze v razvoju, vendar nam z uporabo velikih količin podatkov lahko povzroči številne težave
Ključne besede: Docker, Podman, Relacijske podatkovne baze
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
2. Podatkovne baze v poslovanjuMarsel Graber, 2024, diplomsko delo Opis: S podatki se ljudje srečujemo na vsakem koraku že tisoče let, zato jih je zaradi ogromne količine smiselno urediti in postaviti na ustrezna mesta. Za shranjevanje in delo s podatki uporabljamo podatkovne baze, ki pa so si med seboj različne. Prav tako imamo različne vrste podatkov, ki jih lahko na grobo delimo na strukturirane, nestrukturirane in delno strukturirane podatke. Vsi imajo nekaj skupnih a tudi veliko različnih lastnosti, ki jih delajo drugačne in bolj specifične. Delo s podatki ustvarja veliko število delovnih mest, ker pa je podatkov iz dneva v dan več je vseskozi potreba po novi delovni sili, nastajajo nova delovna mesta in nenehno si je potrebno pridobivati nova strokovna znanja, da lahko izpolnjujemo pričakovanja podjetij na tem področju. S podatkovnimi bazami in podatki lahko delajo tudi osnovni poslovni uporabniki, vendar zgolj v omejeni količini, saj nimajo naprednega znanja s tega področja. V kolikor želimo z našimi podatki doseči dodano vrednost za podjetja moramo te pravilno shranjevati in kasneje za njih uporabljati določena orodja, ki so si glede na tip podatkov lahko zelo raznolika. Podatke modeliramo, da jih spravimo v ustrezno obliko in da lahko iz njih iztisnemo kar se da veliko. Pri tem nam prav pridejo tudi sistemi za upravljanje s podatkovnimi bazami, ki so za doseganje dobrih rezultatov v podjetjih dandanes skoraj nuja. Sistemi za upravljanje s podatkovnimi bazami nam omogočajo, da iz že pridobljenih podatkov z različnimi pristopi analiziramo in pridobimo odgovore na vprašanja, ki smo si jih zastavili in izboljšamo poslovanje podjetja. Za različne tipe podatkov imamo različne strukture baz, ki se skozi čas nenehno spreminjajo in izboljšujejo. Vsekakor pa v zadnjem času v ospredje prihaja umetna inteligenca, ki je v veliki meri že prisotna v podatkovnih bazah in obratno, enako velja tudi za orodja, ki se uporabljajo pri analizi podatkov. Trendi na področju podatkovnih baz pa v zadnjih letih temeljijo tudi na čim večjem vključevanju strojnega učenja, razširjanju sistemov za upravljanje s podatki in širitev teh v oblačne rešitve.
Ključne besede: podatkovne baze, strukturirani podatki, nestrukturirani podatki, sistemi za upravljanje s podatkovnimi bazami (SUPB), modeliranje podatkov, orodja za strukturirane in nestrukturirane podatke
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,62 MB) |
3. Analiza učinkov prehoda informacijskega sistema COBISS na LinuxJan Nagovnak Gradišnik, 2022, diplomsko delo Opis: Leta 1991 je Institut informacijskih znanosti (IZUM) promoviral Kooperativni online bibliografski sistem in servisi (COBISS) kot nadgradnjo sistema vzajemne katalogizacije. Isti akronim se je začel uporabljati za pripadajočo programsko opremo. COBISS predstavlja model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo. Informacijski sistemi bazirajo na velikih bazah podatkov in močnih računalniških strežnikih. Enako je s informacijskim sistemom COBISS. V Inštitutu informacijskih znanosti so se konec leta 2018 odločili, da zaradi licenčne politike, produkcijske strežnike Windows preselijo na operacijski sistem Linux. Ker je kakršen koli prehod informacijskih sistemov velik izziv v podjetjih, so se tega lotili previdno. Definirati je bilo potrebno vse knjižnice v Sloveniji in skupine podatkov ki se bodo prenašali iz zaprto kodne rešitve Windows na odprto kodno rešitev Linux. Postopek tranzicije oz. prehoda strežnikov se je dogajal ob vikendih, saj so takrat knjižnice zaprte in je takšen postopek lažje izvesti. Prehod COBISS-a na Linux samega delovanja informacijskega sistema ni spremenil. Vse bazične funkcije in poslovni procesi ostajajo enaki. Spremeni se le lokacija, kjer se te funkcije in procesi izvajajo. Končni uporabniki in knjižničarji, ki v največji meri uporabljajo COBISS tako niso zaznali kakršnih koli posebnosti v delovanju. Informatika in elektronsko poslovanje postajata vedno pomembnejši v sedanji družbi. Podjetje IZUM se tega zaveda in ne zaostaja v razvoju modernih knjižničnih sistemov. Slovenija je po zaslugi IZUM-a ena redkih držav, ki ima vse vrste knjižnic povezane v enoten knjižnični informacijski sistem, in edina država na svetu ki ima nacionalni informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti neposredno povezan z nacionalnim knjižničnim sistemom.
Ključne besede: Informacijski sistem COBISS, Windows, Linux, IZUM, podatkovne baze, odprtokodna rešitev
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 551; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,36 MB) |
4. Analiza in primerjava dokumentnih podatkovnih baz : diplomsko deloJure Turk, 2022, diplomsko delo Opis: Glavni cilj diplomskega dela, je bilo raziskati ter medsebojno analizirati dokumentne podatkovne baze. V teoretičnem delu smo te predstavili, ter podrobneje analizirali štiri izmed njih. Nato smo določili več dejavnikov, s pomočjo katerih smo dokumentne podatkovne baze tudi primerjali ter jih analizirali.
V praktičnem delu smo razvili mobilno aplikacijo, katera nam omogoča interakcijo z izbranimi podatkovnimi bazami ter uporabniku prikaže potreben čas za izvedbo različnih poizvedb.
Ključne besede: Dokumentne podatkovne baze, NoSQL, analiza in primerjava, mobilna aplikacija
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 477; Prenosov: 77
Celotno besedilo (2,02 MB) |
5. Analiza in primerjava proceduralnih jezikov v relacijskih podatkovnih bazah : diplomsko deloSara Zadravec, 2022, diplomsko delo Opis: Življenje danes si težko predstavljamo brez shranjevanja in obdelovanja podatkov, kar nam med drugim omogočajo podatkovne baze. Proceduralni jeziki v podatkovnih bazah združujejo jezik podatkovnih baz in proceduralni programski jezik ter tako omogočajo izvajanje proceduralne logike v podatkovnih bazah. V sklopu diplomske naloge smo opisali osnove podatkovnih baz, procedur, prožilcev in funkcij ter slednje tri primerjali. Opisali smo štiri proceduralne jezike, ki pripadajo štirim trenutno najbolj priljubljenim sistemom za upravljanje podatkovnih baz. Izbrane proceduralne jezike smo primerjali in izdelali praktični primer, s pomočjo katerega smo prikazali razlike med jeziki v sintaksi in času izvajanja.
Ključne besede: procedura, proceduralni jezik, relacijske podatkovne baze
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 530; Prenosov: 68
Celotno besedilo (12,47 MB) |
6. Analiza podatkov sistema SUMO s pomočjo storitev računalništva v oblaku : magistrsko deloMiha Lenko, 2022, magistrsko delo Opis: V želji po izboljšanju napovedi vremenskih podatkov, ki jih za svoje delovanje potrebuje sistem za ugotavljanje meja obratovanja SUMO, smo v sodelovanju s podjetjem Operato d.o.o. raziskali možnosti uporabe računalništva v oblaku za izvajanje strojnega učenja napovednih modelov. Prvi del magistrske naloge je namenjen predstavitvi različnih vrst podatkovnih baz za hrambo podatkov v oblaku ter ponudnikov računalništva v oblaku, ki ponujajo navidezne računalniške vire kot spletno storitev, drugi del pa predstavitvi procesa vzpostavitve izvajalnega okolja za izvedbo analize in strojnega učenja v oblaku.
Ključne besede: računalništvo v oblaku, podatkovne baze, analiza podatkov, strojno učenje
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 792; Prenosov: 96
Celotno besedilo (6,90 MB) |
7. |
8. Analiza modeliranja dokumentno-orientiranih podatkovnih baz NoSQL : diplomsko deloPrimož Šiško, 2020, diplomsko delo Opis: Popularnost podatkovnih baz NoSQL narašča predvsem zaradi podpore fleksibilnosti, preprostosti in učinkovitega reševanja problemov shranjevanja velike količine tako strukturiranih kakor tudi nestrukturiranih podatkov. Uporaba tradicionalnega modeliranja pri podatkovnih bazah NoSQL je majhna. V diplomskem delu se raziskujejo možnosti in kontekst, v katerih bi modeliranje ustrezalo. Opredelijo se tipi modelov oziroma načini modeliranja, s katerimi se lahko pripomore k lažjemu načrtovanju in posledično še učinkovitejši rabi podatkovnih baz NoSQL. Težišče je na modeliranju dokumentno orientiranih podatkovnih baz NoSQL, saj kljub razširjenosti ne dajejo veliko možnosti za korak modeliranja v fazi načrtovanja
Ključne besede: Modeliranje, dokumentno orientirano, podatkovne baze, NoSQL, analiza.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 975; Prenosov: 111
Celotno besedilo (2,00 MB) |
9. |
10. Analiza postopka migracije podatkovne baze Oracle v IBM DB2 : zaključno deloJan Dimnik, 2020, diplomsko delo Opis: Podatkovne baze so povsod prisotne v naših življenjih. Pogosto se pojavi potreba po uporabi več različnih podatkovnih baz. Obstajajo različni razlogi za uporabo drugačnega okolja, zato prihaja do potrebe po migraciji podatkovne baze iz enega okolja v drugo. Namen diplomskega dela je analiza postopka migracije podatkovne baze iz okolja Oracle v okolje DB2. V diplomskem delu smo opredelili različne tipe podatkovnih baz, opisali sisteme za upravljanje podatkovnih baz Oracle in DB2, pripravili testno podatkovno bazo v okolju Oracle in z obstoječimi orodji izvedli migracijo podatkovne baze v okolje DB2. V delu smo opredelili izzive, ki se pojavijo med migracijo in ponudili rešitve. Migracijo je možno uspešno izvesti, saj podatkovna baza DB2 podpira vse funkcionalnosti, ki jih omogoča okolje Oracle.
Ključne besede: podatkovne baze, Oracle, IBM DB2, migracija
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 973; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,67 MB) |
