1. Gradnja uravnoteženih evolucijskih klasifikacijskih drevesTadej Lahovnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uspešnost odločitvenih dreves temelji na predpostavki, da učni podatki za vsak razred vključujejo enako količino informacij. Pri nesorazmerni porazdelitvi razredov so klasifikatorji pristransko usmerjeni k večinskim razredom. Zaradi majhnega števila vzorcev manjšinskih razredov klasifikatorji niso zmožni ustreznega usvajanja znanja, kar vodi do slabšega posploševanja in prekomernega prileganja. V okviru zaključnega dela smo razvili več algoritmov za gradnjo uravnoteženih evolucijskih dreves, ki se osredotočajo na reševanje izzivov, povezanih z nesorazmerno porazdelitvijo razredov. Rezultati eksperimenta kažejo, da uravnoteženost evolucijskih dreves ne prispeva k izboljšanju klasifikacije v primerjavi s tradicionalnimi metodami. Ključne besede: evolucijski algoritem, odločitvena drevesa, klasifikacija, neuravnoteženi podatki Objavljeno v DKUM: 06.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,85 MB) |
2. Globoki ponaredki pri tehnologiji pristopne kontrole na mobilnih napravah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKlemen Štimec, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Globoki ponaredki pri tehnologiji pristopne kontrole na mobilnih napravah predstavlja tri, med seboj povezane, segmente sodobnega sveta skozi temo varnosti. V uvodnem delu predstavlja globoke ponaredke, opisuje nevarnosti, ki jih globoki ponaredki lahko predstavljajo ter opisuje možnosti njihovega prepoznavanja. V nadaljevanju je predstavljena uporaba tehnologije prepoznave obraza pri sistemih pristopne kontrole, konkretno na mobilnih napravah. Ker naloga opredeljuje delovanje sistema pristopne kontrole na mobilnih napravah, ki uporabljajo različne operacijske sisteme, je opisan način delovanja pristopne kontrole pri mobilnih napravah, na katerih sta nameščena operacijska sistema Android in iOS. V nadaljevanju diplomsko delo opisuje preizkus delovanja pristopne kontrole na mobilnih napravah, pri katerem je bil uporabljen globoki ponaredek, izdelan na podlagi fotografije uporabnika mobilne naprave. Kljub dejstvu, da je Akt o umetni inteligenci prišel v veljavo, ko so bili globoki ponaredki že dolgo med uporabniki spletnih vsebin, je zakonodaja na področju kaznivih dejanj, pri katerih je uporabljen globoki ponaredek obstajala že prej. To je v nalogi opredeljeno v poglavju o zakonodaji, kjer so navedena relevantna kazniva dejanja, ki jih je možno storiti z uporabo globokega ponaredka. Globoki ponaredki so opredeljeni tudi skozi pojem biometrije in varstva osebnih podatkov. Biometrija je opisana zaradi neposredne povezave z načinom prepoznave osebe oziroma preverjanja identitete. Ključne besede: globoki ponaredki, pristopna kontrola, mobilne naprave, biometrija, osebni podatki, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 22.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (4,21 MB) |
3. Upravljanje in regulacija podatkov v pravu EU: analiza Akta o podatkih : magistrsko deloGal Pastirk, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj digitalnih tehnologij ima odločilen vpliv na razvoj družbe in prava. Pomen podatkov se je z uvedbo interneta stvari, velikih podatkov, umetne inteligence in drugih naprednih tehnologij, še znatno povečal. Vse boljši sistemi za upravljanje in analizo so podatkom dodali ogromno ekonomsko in družbeno vrednost. Internet stvari pri tem igra pomembno vlogo, saj omogoča povezljivost digitalnih naprav preko senzorjev, kar ustvarja spet nove količine podatkov.
Mnoge svetovne velesile so prepoznale potencial digitalnih tehnologij in podatkov ter ga s pridom izkoriščajo. Tega potenciala se zaveda tudi EU, ki pospešuje digitalizacijo, saj jo prepoznava kot odločilno pri ustvarjanju novih priložnosti za inovacije, gospodarsko rast in ohranjanje konkurenčnosti na svetovnem trgu.
Akt o podatkih je del širše regulativne ureditve, ki ga je EU zasnovala za doseganje ciljev, kot so krepitev podatkovnega gospodarstva, digitalizacije in sistemov umetne inteligence, z namenom vzpostavitve digitalne suverenosti.
Akt o podatkih je bil sprejet z namenom krepitve notranjega trga s podatki, saj želi spodbuditi več podatkov za inovacije in konkurenco. Vzpostavlja bolj pošten način delitve podatkov, ki nastajajo z uporabo naprav interneta stvari in določa nove pravice do dostopa in deljenja podatkov za uporabnike teh naprav. Hkrati vzpostavlja pravni okvir za sklepanje novih pogodb med imetniki podatkov in uporabniki, kar slednjim omogoča pravičen dostop do podatkov. Obseg Akta o podatkih ureja tako osebne kot neosebne podatke.
V magistrskem delu ugotavljam, da je bilo upravljanje podatkov zaradi pomanjkljive zakonodaje na določenih področjih oteženo. Zaradi številnih izzivov se evropsko pravo o podatkih nenehno širi in razvija. Akt o podatkih in drugi regulatorni predpisi predstavljajo pomemben prispevek k boljšemu upravljanju s podatki. Vzpostavljen je bil nov sistem, ki prispeva k bolj pošteni delitvi podatkov med deležniki. Kljub temu obstajajo pomisleki o tem, kako učinkovito bodo novi mehanizmi lahko pripomogli k uresničitvi vseh začrtanih ciljev.
Magistrsko delo obravnava vlogo podatkov in interneta stvari v sodobni družbi, razvoj upravljanja podatkov v EU ter se osredotoča na nekatere ključne vidike Akta o podatkih. Ključne besede: upravljanje podatkov, internet stvari, povezani izdelki in storitve, neosebni podatki, Evropska strategija za podatke, deljenje podatkov, imetnik podatkov, uporabnik. Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. Analiza problematike varovanja osebnih podatkov v zdravstvenih organizacijahAnja Poličnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: V magistrskem delu smo se osredotočili na zaščito osebnih podatkov, s katerimi se srečujejo zaposleni v zdravstvenih organizacijah, kjer lahko v dobi digitalizacije prihaja do povečanega tveganja za kršenje zasebnosti, saj posamezniki pogosto brez namere razkrivajo več podatkov, kot si mislijo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, pri čemer smo s pomočjo analize in drugih metod pregledali domačo in tujo literaturo. Opravili smo tudi pregled 683 mnenj informacijskega pooblaščenca, ki so bila podana od sprejetja SUVP (25. maja 2018) in do sprejetja ZVOP-2 (26. januarja 2023), ki smo jih razvrstili v kategorije glede podane tematike.
Rezultati: Po pregledu mnenj IP smo ugotovili, da je v danem obdobju nastalo največ mnenj na temo covida-19. Največ mnenj je bilo podanih na podlagi pravne podlage SUVP in ZVOP-1.
Razprava in sklep: Za ustrezno varstvo osebnih podatkih je treba vzpostaviti določena pravila, ki jih morajo zaposleni v zdravstvu pri svojem delu upoštevati, saj prihajajo v stik z občutljivimi podatki pacientov za preprečitev morebitnih zlorab in kršitev. Ključne besede: osebni podatki, informacijski pooblaščenec, zdravstvo Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,84 MB) |
5. Proceedings of the 10th Student Computing Research Symposium : (SCORES'24)2024, zbornik Opis: The 2024 Student Computing Research Symposium (SCORES 2024), organized by the Faculty of Electrical Engineering and Computer Science at the University of Maribor (UM FERI) in collabora-tion with the University of Ljubljana and the University of Primorska, showcases innovative student research in computer science. This year’s symposium highlights advancements in fields such as ar-tificial intelligence, data science, machine learning algorithms, computational problem-solving, and healthcare data analysis. The primary goal of SCORES 2024 is to provide a platform for students to present their research, fostering early engagement in academic inquiry. Beyond research presen-tations, the symposium seeks to create an environment where students from different institutions can meet, exchange ideas, and build lasting connections. It aims to cultivate friendships and future research collaborations among emerging scholars. Additionally, the conference offers an opportu-nity for students to interact with senior researchers from institutions beyond their own, promoting mentorship and broader academic networking. Ključne besede: evaluacija, optimizacija, strojno učenje, podatki, zborniki Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 64
Celotno besedilo (35,41 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Ocenjevanje modelov preživetja in stohastično modeliranje dolgoživosti : na študijskem programu 2. stopnje MatematikaNika Flakus, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi predstavimo ocenjevanje modelov preživetja in stohastično modeliranje dolgoživosti, kar uporabljamo za analizo in razumevanje življenjske dobe.
V teoretičnem delu predstavimo osnovne definicije iz verjetnosti in statistike. Sledi opis aktuarskih podatkov o življenjski dobi in neparametrično ocenjevanje funkcije preživetja. Nato obravnavamo modele za ocenjevanje preživetja, kjer se poglobimo v Kaplan-Meierjev, Nelson-Aalenov in Coxov model.
V naslednjem poglavju se osredotočimo na stohastične modele dolgoživosti. Prvo predstavimo definicijo stohastičnega modela dolgoživosti, nato se osredotočimo na Lee-Carterjev model ter izvirni in M7 Cairns-Blake-Dowdov model.
V praktičnem delu je prikazana uporaba vseh modelov, ki so predstavljeni v magistrskem delu, na konkretnih podatkih. Uporaba modelov ocenjevanja preživetja je predstavljena s pomočjo SPSS-a in Excela, medtem, ko so stohastični modeli dolgoživosti predstavljeni v programski kodi jezika $R$. Ključne besede: analiza preživetja, krnjeni podatki, krivulja preživetja, stohastični procesi, Kaplan-Meier, Nelson-Aalen, Cox, Lee-Carter, CBD. Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,80 MB) |
7. Analiza dejavnikov gospodarske rasti in vloga izvoznih tokov v državah EU-15Špela Klara Mauhler, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo vpliv različnih dejavnikov na gospodarsko rast držav članic EU-15 ter naravo povezave med gospodarsko rastjo in rastjo izvoza. V teoretičnem okvirju obravnavamo ključne dejavnike gospodarske rasti skozi različne modele mednarodne trgovine, torej Ricardov, Heckscher-Ohlinov, Krugmanov model in model proizvodnega cikla. S pregledom relevantne empirične literature določimo makroekonomske spremenljivke, ki jih uporabimo v naši analizi. Za analizo dejavnikov gospodarske rasti uporabimo ekonometrični model panelnih podatkov, podrobneje model združenih podatkov, slučajnih in fiksnih učinkov. Statistično relevantnost za odločanje med modelom fiksnih in slučajnih učinkov preverimo s Hausmanovim testom. V pričujočem delu na podlagi rezultatov modelov z robustnimi standardnimi napakami ugotavljamo, da imajo pozitiven statistično značilen vpliv na gospodarsko rast neposredne tuje naložbe (v % BDP), ekonomska svoboda, bruto varčevanje (v % BDP) ter trgovinska odprtost v kombinaciji z neposrednimi tujimi investicijami. Statistično značilen negativen vpliv na gospodarsko rast držav Unije pa je razviden pri stopnji brezposelnosti, obsegu kreditov privatnemu nefinančnemu sektorju (kot % BDP), javnofinančnih izdatkih (kot % BDP) ter inflaciji. V drugem delu ekonometrične analize posebno pozornost namenimo vzročno-posledični povezavi med rastjo izvoza in gospodarsko rastjo, ki jo preučimo s pomočjo razširjenega Dickey-Fullerjevega (ADF) testa stacionarnosti ter Grangerjevega testa. Število odlogov za testiranje Grangerjeve vzročnosti pri posameznih državah je izbrano s pomočjo informacijskih kriterijev Akaike in Schwarz. Rezultati Grangerjevega testa kažejo, da se pri gospodarstvih EU-15 glede na specifične značilnosti posameznih držav pojavljajo tako enosmerne kot dvosmerne vzročne povezave. Gospodarska rast statistično značilno spodbuja rast izvoza v Avstriji, Franciji, in Španiji. Dvosmerno vzročno povezavo med opazovanima spremenljivkama pa potrdimo za Portugalsko in Švedsko. Za panel držav EU-15 smo testirali Grangerjevo vzročnost v rangu odlogov. Evidentirana je bila enosmerna vzročnost, ki teče od rasti realnega izvoza blaga in storitev do rasti realnega BDP per capita za panel EU-15, pri višjih odlogih pa je potrjena tudi obojestranska vzročno-posledična povezava med izvozom in gospodarsko rastjo. Ključne besede: Gospodarska rast, mednarodna trgovina, izvoz, EU-15, panelni podatki, Grangerjeva vzročnost. Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,52 MB) |
8. Analiza fiskalne vzdržnosti gospodarstev skupine G20Dorotea Pittner, 2024, magistrsko delo Opis: Zagotavljanje zdravih javnih financ postaja v okolju naraščajočih obrestnih mer in javnih dolgov vse pomembnejše za nosilce fiskalne politike, ki s svojim delovanjem opravljajo pomembne funkcije alokacije resursov, redistribucije dohodkov in stabilizacije gospodarstva. Vsled naraščajočih demografskih izzivov, potrebe po financiranju zelene in digitalne transformacije in ob prisotnosti geopolitičnih trenj je zagotavljanje fiskalne vzdržnosti in oblikovanje zadostnih fiskalnih rezerv v nekriznih časih ključnega pomena za učinkovito spopadanje z izzivi in stabilizacijo gospodarstva v času gospodarskih kriz. Zato v magistrskem delu s panelnimi testi stacionarnosti in kointegracije empirično testiramo fiskalno vzdržnost gospodarstev skupine G7 in gospodarstev G20 brez držav skupine G7, pri čemer prvi panel vključuje analizo za obdobje med leti 1950 in 2022, drugi panel pa za obdobje med leti 1998 in 2022. Članice G7 in G20 obravnavamo zaradi njihove vloge pri sooblikovanju globalnega gospodarskega okolja in spodbujanju mednarodnega gospodarskega sodelovanja ter usklajevanja med geografsko, kulturno in politično različnimi državami. Analizo pričnemo s pregledom teoretičnih izhodišč s področja javnih financ, primerjave pogledov različnih ekonomskih šol, opredelitve medčasovne proračunske omejitve in pomena zagotavljanja fiskalne vzdržnosti. Teoretična izhodišča dopolnjujemo z empirično evidenco, ki izkazuje mešane rezultate. Medtem ko konvencionalne metode ne beležijo toliko rezultatov za potrditev vzdržnosti javnih financ, panelne študije ponujajo več dokazov v prid fiskalne vzdržnosti, ki je potrjena tudi za gospodarstva G7. Nadaljujemo s pregledom javnofinančnih agregatov članic G20, ki jih nato uporabljamo v empirični analizi. V empiričnem delu testiramo stacionarnost državnih prihodkov, državnih izdatkov, primarnega salda in javnega dolga, pri čemer stacionarnost javnega dolga testiramo le v prvi diferenci. Kointegracijo testiramo v treh parih, in sicer (1) med državnimi prihodki in državnimi izdatki, (2) med primarnim saldom in odloženim javnim dolgom in (3) med javnim dolgom in odloženim primarnim saldom. Stacionarnost smo izvajali s testi prve in druge generacije, natančneje z LLC testom, IPS testom, Breitungovim testom, Fisherjevim-ADF in Fisherjevim-PP testom ter s Pesaran CIPS testom. Kointegracijo smo izvedli s Pedronijevim testom. Empirična analiza ponuja dokaze v prid fiskalne vzdržnosti gospodarstev v skupini G20. Ključne besede: fiskalna vzdržnost, G20, G7, panelni podatki, stacionarnost, kointegracija Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,42 MB) |
9. Upravljanje in arhiviranje podatkov sistema SUMO : diplomsko deloAleš Lenko, 2024, diplomsko delo Opis: V sodelovanju s podjetjem Operato, d. o. o., smo izdelali programsko opremo, ki bere podatke s produkcijske podatkovne baze ter jih shranjuje v podatkovno bazo za arhiviranje.
Cilj diplomskega dela je bila izdelava programa, ki bo služil kot vmesnik med produkcijsko in arhivsko podatkovno bazo. Zahtevana je bila arhitektura po načelu inverzije odvisnosti, ki pravi, da moduli visoke ravni ne smejo biti odvisni od modulov nizke ravni, temveč morajo biti oboji odvisni od abstrakcij. Rešitev je rešila problem, ki bi z nadaljevanjem obratovanja naraščal, saj bi bile poizvedbe zmeraj zahtevnejše, ker se količina podatkov v bazi konstantno povečuje. Ključne besede: podatkovna baza PostgreSQL, masivni podatki, načelo inverzije odvisnosti Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,23 MB) |
10. Razvoj programske rešitve za napredni prikaz in obdelavo tabelaričnih podatkov : diplomsko deloTjaša Repič, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na opis in analizo funkcionalnosti vtičnika Spreadsheet implementiranega v programskem jeziku C++ v okviru programske opreme DewesoftX, ki je eno izmed bolj razširjenih orodij v meritveni industriji. V delu podrobno predstavimo implementacije ključnih funkcij vtičnika, vključno z upravljanjem in prilagajanjem tabel, kot so razveljavljanje in ponovno uveljavljanje dejanj ter napredne možnosti za oblikovanje. Poudarek je na izboljšanju uporabniške izkušnje in integraciji s platformo. Diplomsko delo je zaključeno z analizo časa izvajanja in pomnilniške zahtevnosti različnih funkcionalnosti, preizkušenih na različnih velikostih selekcij, ki omogoča natančno oceno obremenitev, ki jih te funkcije predstavljajo za sistem. Ključne besede: preglednica, tabelarični podatki, uporabniška izkušnja, vizualizacija podatkov Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,81 MB) |