| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 476
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prost pretok začasnih ukrepov v civilnih zadevah v EU in njihovi učinki
Urška Kupec, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko prostega pretoka začasnih ukrepov v civilnih zadevah znotraj meja EU in preučuje učinke začasnih ukrepov znotraj EU. Prost pretok začasnih ukrepov je pomemben, saj se tako zagotovi celovito varstvo upnika in njegove pravice do zasebne lastnine. Pomembno je tudi vprašanje učinkov, ki jih začasni ukrepi dosežejo v tujini, saj so učinki začasnih ukrepov za položaj upnika lahko odločilni. Čeprav v EU velja načelo medsebojnega zaupanja, kar pomeni, da bi države članice EU morale zaupati v pravne sisteme drugih držav članic EU in odločitve njihovih sodnikov, je mogoče ugotoviti, da na področju prostega pretoka začasnih ukrepov na podlagi BU Ia še veljajo omejitve, ki v velikih primerih dejansko onemogočajo prost pretok teh začasnih ukrepov. Razlog za te omejitve je mogoče najti predvsem v tem, da so pri izdaji začasnih ukrepov določene temeljne pravice dolžnikov v civilnem postopku (denimo pravica do izjave) okrnjene in da obstaja določen dvom, da posamezne države članice EU niso zadostno oziroma sploh niso spoštovale temeljnih pravic posameznikov. Prav tako je potrebno upoštevati, da se pravni redi držav članic EU tudi bistveno razlikujejo glede trenutka, v katerem se lahko izda začasni ukrep (pred, med ali po zaključen postopku o glavni stvari), in glede pogojev za izdajo začasnega ukrepa (nujnost, nevarnost). Z namenom zagotovitve učinkovite in hitre zamrznitve sredstev na bančnih računih je bila sprejeta Uredba ENZBR, katere namen bi naj bil, da upnikom daje na voljo dodatno in neobvezno sredstvo, s katerim lahko upnik doseže zamrznitev dolžnikovih denarnih sredstev na bančnih računih v vseh državah članicah EU (razen Danske). Po pregledu vsebine Uredbe ENZBR je mogoče ugotoviti, da ta na področju zaščite interesov upnika, ki še ne razpolaga s pravnim naslovom, ni prinesla bistvenih prednosti. Tudi Uredba ENZBR v tem primeru zelo pogojuje izdajo naloga, zaradi česar obstaja nevarnost, da postopek po Uredbi ENZBR za upnike, ki še ne razpolagajo s pravnim naslovom, ne bo zanimiv. Na tem področju je sicer bilo sprejeto poročilo, ki vključuje predlog direktive za skupne minimalne standarde za civilni postopek v EU. Predmet direktive je tudi področje začasnih ukrepov, pri čemer v tej fazi še ni mogoče dajati ugotovitev glede praktičnega pomena oziroma vpliva predloga direktive na prost pretok začasnih ukrepov. Z namenom prikaza razlike v nacionalnih pravnih sistemih smo glede začasnih ukrepov obravnavali nacionalna prava Nemčije in Hrvaške , pri čemer smo ugotovili, da se nacionalni pravni sistemi v marsikaterem vprašanju razlikujejo in da v tem lahko tiči razlog za nezaupanja med državami članicami EU. Po opravljeni analizi smo zaključili, da je odločitev upnika glede uporabe oziroma izbire primernega ukrepa zavarovanja odvisna od učinkov, ki ga posamezni ukrep zagotavlja. Sprejeli smo tudi zaključek, da postopek priznanja in izvršitve po BU Ia ne prispeva h krepitvi načela medsebojnega zaupanja pri delovanju v EU in k dosegu cilja prostega pretoka sodnih odločb. Končno pa smo tudi ugotovili, da bi za učinkovitost prostega pretoka sodnih odločb bi bilo primerno sprejeti skupne minimalne standarde postopka.
Ključne besede: izvršba na bančni račun, premoženje v tujini, začasna odredba, priznanje in izvršitev začasne odredbe, realna zveza, kontradiktornost postopka, nalog za zamrznitev bančnih računov, podatki o bančnem računu, učinki začasnih ukrepov, element presenečenja
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 51; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

2.
Samorazkrivanje na družbenih omrežjih: dejavniki, povezani z deljenjem podatkov med uporabniki Facebooka
Lea Školaris, 2021, diplomsko delo

Opis: Komunikacija in socializacija sta v današnjem času vse bolj odvisna od informacijsko-komunikacijskih tehnologij in internetnih storitev, med katere sodijo tudi družbena omrežja. Slednja omogočajo uporabnikom interakcijo z drugimi uporabniki in deljenje podatkov s prijatelji, znanci in javnostmi. Z uporabo družbenih omrežjih pa so povezana tudi številna tveganja (zloraba podatkov, oblike izsiljevanj in nadlegovanj, kraja identitete, vdori v uporabniški račun, prevare in goljufije), zato je pomembno krepiti ozaveščenost uporabnikov o nevarnostih in posledicah samorazkrivanja ter deljenja osebnih podatkov. V ta namen je treba razumeti katere okoliščine spodbujajo ali zavirajo odločitve uporabnikov glede deljenja informacij na tovrstnih omrežjih. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti kateri dejavniki iz teorije načrtovanega vedenja in modela izračuna zasebnosti, so povezani s samorazkrivanjem na družbenem omrežju Facebook med uporabniki v Sloveniji ter ali se zaznava teh dejavnikov razlikuje med uporabniki, ki delijo osebne podatke z drugimi ljudmi in uporabniki, ki osebnih podatkov ne delijo z drugimi. Izvedena je bila kvantitativna raziskava s pomočjo spletne ankete, v kateri je sodelovalo 195 respondentov. Ugotovili smo, da so vsi dejavniki, vključeni v raziskavo povezani s samorazkrivanjem na Facebooku. Najmočneje je s tem povezan odnos do deljenja informacij, najšibkeje pa zaznava nadzora nad deljenimi podatki. Dokazali smo tudi, da imajo uporabniki, ki na Facebooku delijo osebne podatke z drugimi drugačen odnos do deljenja podatkov ter drugače zaznavajo koristi in tveganja, kot tisti uporabniki, ki osebnih podatkov ne delijo z drugimi ljudmi. Gre za eno izmed redkih raziskav o samorazkrivanju in deljenju osebnih podatkov na družbenih omrežjih v slovenskem prostoru, ki je vključevala dejavnike iz različnih teoretičnih izhodišč. Rezultati so uporabni kot izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju, ugotovitve pa je mogoče upoštevati pri ozaveščanju uporabnikov o varni rabi spleta ter izobraževanju o pomembnosti nastavitev zasebnosti in varnosti osebnih podatkov.
Ključne besede: diplomske naloge, družbeno omrežje, Facebook, samorazkrivanje, osebni podatki, uporabnik
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 203; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (722,87 KB)

3.
Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu
Nina Gradišnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno. Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu). Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih. Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Ključne besede: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 190; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1009,46 KB)

4.
5.
Razvoj univerzalne senzorske platforme za zajem in prenos biometričnih podatkov
Matjaž Bogša, 2021, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo razvili senzorsko platformo, katere primarni nalogi sta zajem in prenos biometričnih in ostalih podatkov obravnavane osebe do zdravstvene ustanove, bodisi zaradi splošne oskrbe ali nesreče. Na ta način zmanjšamo potrebo po obisku zdravnika ali pa zdravstveno osebje bolje pripravimo na stanje pacienta. Osnovna protokola, okoli katerih je platforma zgrajena, sta Bluetooth in mqtt. Oba sta značilna za aplikacije v okviru interneta stvari. Prvega uporabljamo za komunikacijo med moduli platforme, z drugim pa zbrane podatke v realnem času pošiljamo do uporabnika.
Ključne besede: Internet stvari v zdravstvu, MQTT, biometrični podatki, modularnost
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

6.
Retrospektivna analiza predpisovanja opioidnih zdravil v Sloveniji med leti 2011 in 2015
Vesna Postružnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zaradi višanja svetovne porabe opioidnih zdravil je spremljanje njihovih količin na nacionalni ravni pomembno za zagotavljanje njihove varne uporabe. Za Slovenijo še ni bilo objavljenih podatkov o potentnosti predpisanih opioidnih zdravil. Metode: Pridobili smo podatke 2150046 receptov opioidnih zdravil, ki predstavljajo vse recepte, predpisane v Sloveniji med letoma 2011 in 2015. Pridobili smo podatke o količinah zdravilnih učinkovin za vsak recept in jih pretvorili v ekvivalentne miligrame morfina (MME). Rezultati: V omenjenem obdobju je poraba opioidnih zdravil naraščala. V letu 2011 se je v Sloveniji porabilo 167 ekvivalentnih kilogramov morfina, v letu 2015 pa 193 ekvivalentnih kilogramov morfina. Statistično smo potrdili večjo porabo opioidnih zdravil v MME na manj razvitem vzhodu države (W=8342, p<0,001) . Pri osebah ženskega spola smo potrdili večjo porabo v MME (U=895, p<0,001), prav tako zdravnice ženskega spola na recept predpisujejo več opioidnih zdravil v primerjavi z zdravniki (U=854, p<0,001). Količine predpisanih opioidnih zdravil naraščajo s starostjo pacientov (r=0,931, p<0,001), zdravniki, starejši od 40 let, na recept predpisujejo večje količine opioidnih zdravil kot mlajši zdravniki (U=3600, p<0,001). Razprava: Poraba opioidnih zdravil v Sloveniji je primerljiva s porabo v drugih evropskih državah. V okviru zaključnega dela smo potrdili, da dejavniki, kot so spol, starost in regionalne razlike, vplivajo na predpisovanje in uporabo opioidnih zdravil.
Ključne besede: opioidna zdravila, ekvivalenti miligramov morfina, trendi porabe, populacijski podatki
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 230; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

7.
Uporaba intraneta v nacionalnih parkih na Hrvaškem
Mihaela Franjić, 2020, diplomsko delo

Opis: Danes živimo v informacijski dobi, kjer so podatki in informacije velikega pomena in dajejo pomen komunikaciji, ki se spreminja prek računalnikov, mobilnih naprav in aplikacij ter različnih informacijskih sistemov. Pri ustvarjanju in pisanju diplomske naloge se bomo seznanili s še vedno relativno mlado znanostjo - informatiko, ki vse bolj prodira v pore posameznika, na njegovo delovno mesto, v pore organizacij in ima vpliv na splošni družbeni in gospodarski razvoj. Verjamemo, da je pomembno podrobneje spoznati informatiko kot znanost in »Intranet« kot pomembno obliko informacijskega sistema, saj bo naše prihodnje delovno mesto prav gotovo zahtevalo kar nekaj znanja s tega področja. »Intranet« je poslovnemu svetu, tudi turizmu, prinesel poceni način distribucije korporativnih informacij zaposlenim in delno tudi poslovnim partnerjem. Naraščajoča interakcija med informacijsko tehnologijo in turizmom je močno spremenila turistično industrijo. Upravljanje informacij v turističnih podjetjih je še posebej ključnega pomena za njihove uspehe, in podjetja prepoznavajo, da so informacije kot pravi vir postale parameter za uspeh v turističnem poslovanju.
Ključne besede: Podatki, informacije, sistem, informatika, informacijski sistem, intranet, turizem, nacionalni parki na Hrvaškem
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (998,34 KB)

8.
Spletni vmesnik za integracijo in vizualizacijo podatkov gibanja slovenskega prebivalstva
Matic Mesner, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je pridobiti podatke iz nacionalnega portala Odprti podatki Slovenije, jih vizualno predstaviti na spletni strani in učinkovito analizirati. Pri izbiri podatkov bomo omejeni na temo slovenskega prebivalstva. Podane bodo informacije o gibanju prebivalcev v Sloveniji in posameznih regijah. Pri pripravi spletne strani se bodo za pomoč uporabljale dosegljiva dokumentacija in dostopne knjižnice za vizualizacijo podatkov. V namene boljšega razumevanja priprave spletne rešitve se bomo spoznali tudi s fazami zbiranja, integracije, analize in vizualizacije podatkov. Končna rešitev daje enoten vpogled v različne zbirke podatkov, katerih analiza vodi do novih informacij glede naravnega in selitvenega gibanja slovenskega prebivalstva. Ob rednem posodabljanju podatkov na izvirnem viru bo rešitev vedno dajala vpogled v najnovejše podatke.
Ključne besede: podatki o prebivalstvu, uporaba podatkov, zbiranje in integracija podatkov, podatkovna analitika, spletna stran, vizualizacija podatkov, odprti podatki
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 193; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (972,07 KB)

9.
Napovedovanje geoprostorskih rastrskih podatkov s konvolucijskimi nevronskimi mrežami
Mitja Žalik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo uporabo konvolucijskih nevronskih mrež za napoved geoprostorskih rastrskih podatkov. V prvem delu opišemo geoprostorske podatke in zgradbo ter značilnosti konvolucijskih nevronskih mrež. V drugem delu predlagamo model nevronske mreže, ki ga uporabimo za dolgoročno napoved sončnega potenciala in kratkoročno napoved vegetacijskega indeksa NDVI. Povprečna napaka po metriki NRMSE znaša 0,22% pri napovedi sončnega potenciala in 15% pri napovedi indeksa NDVI. Diplomsko delo zaključimo s predlogi možnih razširitev.
Ključne besede: umetna inteligenca, globoko učenje, konvolucijske nevronske mreže, geoprostorski podatki, rastrski podatki
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 227; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

10.
Implementacija zahtev splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v igralništvu
Suzana Kužnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je varovanje osebnih podatkov nekaterim organizacijam obrnila v novo smer, v smer zavedanja, da mogoče ni vse tako samoumevno in varno. Področje igralništva mora slediti različni zakonodaji in ukrepom, da vzdržujejo nadzorovano okolje za preprečevanje socialnih problemov (odvisnosti) oziroma nezakonitih dejanj (pranje denarja, goljufije). Zaposleni v institucijah, ki opravljajo preizkušanje in kontrolo igralnih naprav, se morajo za marsikatero jurisdikcijo razkriti do potankosti, prav tako njihovi svojci, bivši svojci in celo prijatelji. Glede na nabor osebnih podatkov in posebnih vrst podatkov, ki jih institucija o zaposlenih in svojcih hrani, mora biti raven varstva osebnih podatkov na najvišji možni ravni. Zanimivo je, da vsa zakonodaja zahteva določeno stopnjo tajnosti podatkov v zvezi s preizkušanjem in rezultati preizkušanja, kljub zahtevi po obširnem naboru osebnih podatkov pa zahtev o varovanju le-teh ni nikjer. S prihodom Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov pa so se zahteve tudi na tem področju spremenile. Posamezniki imajo zaradi nove uredbe o varstvu osebnih podatkov več pravic glede obdelave, določene izmed njih imajo v primeru zahteve posledico izgube licence za poslovanje v tisti jurisdikciji. Pravice, ki jih uredba omogoča posameznikom, so za marsikatero organizacijo zahtevne za izpolnjevanje, tretje države, ki obdelujejo osebne podatke evropskih državljanov pa se pogosto ne zanimajo za to, saj je poslovanje z njimi večkrat privilegij podjetja kot dolžnost. Najzahtevnejša pravica je sigurno pravica do seznanitve s svojimi osebnimi podatki in podatkom, kdo dostopa do le-teh, glede na obseg osebnih podatkov, ki jih morajo zaposleni in ključni zaposleni razkriti.
Ključne besede: diplomske naloge, igralništvo, osebni podatki, varovanje, zakonitost, tajnost
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 183; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (420,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici