| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 534
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Metode za ustvarjanje sintetičnih podatkov športnih aktivnosti
Rok Kukovec, 2024, magistrsko delo

Opis: S pojavom vseprisotnih naprav vsak njihov uporabnik ustvarja podatke fizičnih aktivnosti, ne glede na to, ali se tega zaveda. Raziskovanje na področju športa, ki predstavlja družbo in kulturo, je oteženo, saj je dostop do teh podatkov omejen. Za namene strojnega učenja in umetne inteligence se je potreba po velikih količinah podatkov povečala na vseh področjih, kar vodi v generiranje sintetičnih podatkov. To so podatki, ki imajo korelacije, vzorce in statistične značilnosti resničnih podatkov, vendar so nastali s tehnikami vzorčenja ali simuliranja naravnega okolja. Z njimi razširimo izvorno učno množico za strojno učenje in se izognemo ogrožanju varnosti posameznikov. Smemo jih prosto objaviti, saj ne vsebujejo resničnih osebnih podatkov. Njihova struktura je določena, možnosti za napake je manj. Pomembno je, da nastale podatke kvalitetno ocenimo in se pred njihovo uporabo prepričamo, da so primerljivi resničnim. Kot rezultat eksperimentalnega dela je nastala programska knjižnica SportyDataGen, zmožna generiranja sintetičnih podatkov in njihovega ocenjevanja s statističnimi metrikami.
Ključne besede: DKW neenakost, generiranje podatkov, večrazsežni test KS, sintetični podatki, SportyDataGen, športne aktivnosti, zbirne metrike
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 25; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (28,85 MB)

2.
Merjenje in upravljanje trajnostnega delovanja pri zunanjih izvajalcih logističnih storitev v realnem času
Jerko Oršič, 2023, doktorska disertacija

Opis: Zaradi novih trendov digitalne logistike, smo nadgradili obstoječe prakse za spremljanje in upravljanje aktivnosti logističnih podjetij z razvojem modela, ki omogoča sprotno izboljševanje trajnostnega izvajanja logističnih dogodkov v realnem času. Zahteve digitalne logistike se osredotočajo na hitrost, učinkovitost in izvajanje logističnih storitev v realnem času s poudarkom na optimizaciji delovanja ter zmanjšanju trajnostnih obremenitev. Kompleksnost teh zahtev se kaže predvsem pri vodilnem poslovnem modelu e-trgovine, pri dostavah na dom s prisotnostjo prejemnika. Takšno poslovanje je potrebno obvladovati v omejenih dogovorjenih časovnih okvirih, po možnosti še isti dan, kar predstavlja enega najdražjih in trajnostno najbolj obremenjenih področij logistike. Predvidevanje, kdaj bo določena dostava možna, je odvisno tudi od prometnih, vremenskih in drugih okoliščin, ki se stalno spreminjajo ter tako predstavljajo velik izziv za uspešno in trajnostno izvedbo dostav. Za podporo reševanju teh izzivov, v doktorski disertaciji predstavljamo model RELSIF, ki je osnovan na treh segmentih, in sicer: napovedi kapacitet možnih dostav v določenem geografskem in časovnem okviru, načrtovanju optimalnih dostav s točno prostorsko ter časovno definiranimi procesi, in nadzorom izvedbe načrtovanih dostav. Prvi segment se osredotoča na predvidevanje možnih dostav na določeno območje tako, da se lahko kupcu v fazi odločanja o nakupu ponudi možne izvedljive dostave v različnih časovnih okvirih. Poleg tega je prikazana trajnostna obremenitev posameznih dostav, kjer smo predvidevali, da se bo kupec odločil za bolj trajnostno dostavo. V naslednjem segmentu modela se z optimizacijo načrtovanja dostav omogočijo skrajšan čas dostave in dolžina dostavnih poti, dostave pa se izvedejo v dogovorjenih časovnih okvirih. To smo dosegli z upoštevanjem podatkov, ki se obravnavajo v realnem času v namene načrtovanja najustreznejšega zaporedja postankov, ob izogibu predvidenim zastojem, z večjo izkoriščenostjo prevoznih kapacitet, kar ima za posledico zmanjšanje trajnostnih obremenitev. Pri tretjem segmentu se stalno spremljajo vsi logistični dogodki, kjer se inteligentno reagira na možna odstopanja pri izvedbi dostav. V vsakem segmentu za razreševanje izzivov je predstavljena uporaba različnih algoritmov, temelječih na umetni inteligenci, z namenom pridobivanja podatkov iz različnih virov, prepoznavanju vzorcev v podatkih in stalnem učenju v povratni zanki. Uspešnost delovanja modela RELSIF temelji na zajemanju logističnih dogodkov v realnem času, upoštevanju različnih območij dostave, razpoložljivih virov, obsegov naročil za dostavo in ostalih zahtevah kupcev. Model je vpet v dejanski svet dogodkov, katere spremlja in se uči iz njih, vključno z vremenskimi razmerami in prometnimi posebnostmi. Poleg tega lahko model na osnovi podatkov, pridobljenih v realnem času, izbira bolj trajnostne rešitve, (pričakovano) tudi s pomočjo ozaveščenih kupcev. Tako smo ustvarili model, ki je sposoben dovolj točno napovedovati realne časovne okvire in hkrati izračunati trajnostne obremenitve posamezne dostave. Omogoča celovito spremljanje ter zmanjšanje vplivov na okolje in družbo, ter monitoring in izboljšave transparentnosti delovanja.
Ključne besede: oskrbovalne verige, logistika zadnje milje, 3PL, trajnost, umetna inteligenca, dogodki v realnem času, masivni podatki
Objavljeno v DKUM: 06.05.2024; Ogledov: 68; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

3.
Pravni vidiki informacijske varnosti : magistrsko delo
Monika Holešek, 2024, magistrsko delo

Opis: Prepričanje, da obstaja zamejen krog pravnih pravil, ki zanesljivo in popolno regulirajo področje informacijske varnosti, je huda zmota. Na tem področju se vrstijo in medsebojno prepletajo najrazličnejši družbeni podsistemi, ki jih je potrebno upoštevati. Hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in z njimi povezanih sistemov, s seboj prinaša tudi kar nekaj težav ter vseskozi odpira nove pravne dileme. Živimo v družbi, ki je praktično odvisna od tehnologije. Pravo pa tehnološkemu razvoju težko sledi. Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je togost nekaterih klasičnih pravnih institutov in posledična neuporabnost za nove izzive, ki jih prinaša digitalizacija. Drugi problem je, da bi nenehno spreminjanje pravnih pravil ogrozilo pravno varnost. V magistrskem delu je tako na kratko predstavljeno področje informacijske varnosti, s poudarkom na razlogih za reguliranje tega področja. Predstavljeni so nekateri splošni pravni akti Republike Slovenije in relevantni predpisi Evropske unije. Razvoj tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari, robotika in druge informacijsko-komunikacijske tehnologije eksponentno napreduje, kar bo v prihodnosti predstavljajo vedno večji izziv.
Ključne besede: Informacije, informacijska tehnologija, osebni podatki, tveganje, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost, kibernetski kriminal, informacijsko pravo, ''uhajanje'' informacij, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 145; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
Merila za določanje tajnosti
Janez Rozman, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: tajni podatki, tajnost, varovanje podatkov
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (300,72 KB)

5.
Varno na traktor
Vlado Koražija, Mirko Došlič, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: cestni promet, varnost, traktorji, nesreče, nesreče pri delu, preventiva, statistični podatki
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (381,26 KB)

6.
7.
Dostop do tajnih podatkov v zvezi NATO in EU ter v izbranih tujih zakonodajah
Janez Žirovnik, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: tajni podatki, varnostno preverjanje, NATO, Evropska unija, EU, Združene države Amerike, Slovenija, zakonodaja, mednarodni sporazumi
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (228,67 KB)

8.
Čas za spremembe
Janez Rozman, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: tajni podatki, varnostno preverjanje, varovanje, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (185,26 KB)

9.
Varovanje oseb, ki imajo dostop do tajnih podatkov
Janez Rozman, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: tajni podatki, varnostno preverjanje, varovanje
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (165,82 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 2.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici