1. Učitelj v oddelku podaljšanega bivanja : magistrsko deloUrška Škrabl, 2024, magistrsko delo Opis: Razširjeni program osnovne šole, čigar namen je prispevati k optimalnemu razvoju
učencev, predstavlja pomemben del izobraževalnega sistema v Sloveniji. Osnovnošolci
so že desetletja vključeni v oddelke podaljšanega bivanja, ki skrbijo za številne vidike
razvoja učencev, obenem pa lajšajo skrbi zaposlenim staršem. Trenutno je slovenska šola
na prelomu sprememb omenjenega področja. Namesto podaljšanega bivanja se na
nekaterih šola uvaja bolj strukturiran razširjeni program, ki je po novem zapolnjen z
obširnejšo ponudbo dejavnosti, sicer pa ostaja prostovoljen in tako kot podaljšano
bivanje poteka v času po pouku. V teoretičnem delu smo opredelili pomen podaljšanega
bivanja, naloge učitelja, njegovo sodelovanje z drugimi, izzive pri delu ter vizijo njegove
prihodnosti v Sloveniji. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti razloge učiteljev v
podravski regiji za delo v podaljšanem bivanju, njihovo motiviranost, kompetentnost in
izzive pri delu, vidik sodelovanja z drugimi, pogled na delo in vizijo za naprej. Pri tem so
nas zanimale razlike med učitelji na osnovi delovnih izkušenj in smeri izobrazbe. Rezultati
anketnega vprašalnika so pokazali, da se za delo v podaljšanem bivanju najbolj
usposobljene čutijo izkušenejši učitelji in razredni učitelji. V okviru sprememb
razširjenega programa si želijo predvsem manj strukturiranih dejavnosti oziroma več
prostega časa za igro in gibanje.
Ključne besede: osnovna šola, podaljšano bivanje, razširjeni program, kompetence, učitelji
Objavljeno v DKUM: 10.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (1,80 MB) |
2. Projektno učno delo v podaljšanem bivanju na primeru izdelave STEM kotička : magistrsko deloZala Hrastnik, 2024, magistrsko delo Opis: V podaljšanem bivanju, kjer je poudarek na ustvarjalnem preživljanju prostega časa, smo se odločili za izdelavo STEM kotička kot del projektno učnega dela. Glavni namen naloge je bil oblikovati in implementirati STEM kotiček, kjer bi mlajši učenci skozi praktične aktivnosti razvijali ključne kompetence na področju znanosti, tehnologije in inženirstva. Projektno učno delo je bilo izvedeno v četrtem razredu Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur, v katerem je sodelovalo 16 učencev in je potekalo skozi deset srečanj. Učenci so aktivno sodelovali v vseh fazah projekta, od začetnega oblikovanja ideje do končne evalvacije.
Evalvacija, ki je vključevala mnenja učencev in mnenje učiteljice ter lastna opažanja, je pokazala, da je izdelava STEM kotička pozitivno vplivala na motivacijo učencev, sodelovanje med učenci, večjo zavzetost ter izboljšano razumevanje in uporabo pridobljenega znanja. Učenci so prav tako razvijali kritično mišljenje, reševali probleme in spodbujali ustvarjalnost. STEM kotiček se je izkazal kot učinkovito učno orodje, ki spodbuja praktično uporabo znanja, inovativnost in sodelovanje med učenci, ter prispeva k bolj dinamičnem in vključujočem se učnem okolju.
Ključne besede: projektno učno delo, podaljšano bivanje, STEM kotiček, STEM izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 99
Celotno besedilo (4,64 MB) |
3. Projektno učno delo v podaljšanem bivanju na primeru natečaja Čudoviti svet vode : magistrsko deloŠpela Cehner, 2024, magistrsko delo Opis: Zaključno delo druge bolonjske stopnje z naslovom Projektno učno delo v podaljšanem bivanju na primeru natečaja Čudoviti svet vode, predstavlja izsledke teoretičnih spoznanj na področju podaljšanega bivanja in projektnega dela. Magistrsko nalogo sestavljata teoretični del in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljeno podaljšano bivanje, projektno učno delo in natečaj Cinkarne Celje. Praktičen del magistrske naloge pa vključuje poročilo o izvedbi projektnega učnega dela, opis dela in evalvacija končnega izdelka. Rezultati projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju kažejo na bolj kakovostno preživljanje ustvarjalnega časa, napredek pri razvoju sposobnosti in spretnosti učencev, nadgradnjo znanja in ozaveščanje o vplivih onesnaževanja na kakovost naravnih voda.
Ključne besede: projektno učno delo, podaljšano bivanje, ponovna uporaba, vodni krog, onesnaževanje vode
Objavljeno v DKUM: 14.06.2024; Ogledov: 238; Prenosov: 62
Celotno besedilo (3,30 MB) |
4. Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v oddelke podaljšanega bivanjaMelita Tompa Lebar, 2019, magistrsko delo Opis: Otroci s posebnimi potrebami so po pouku vključeni v razširjeni program, v podaljšano bivanje. Inkluzije ne more doseči samo učitelj, ki nadaljuje vzgojno-izobraževalno delo v podaljšanem bivanju. Imeti mora podporo vodstva, pomoč šolske svetovalne službe, vseh strokovnih sodelavcev in staršev.
V nalogi bo predstavljena organizacija dela v podaljšanem bivanju za otroke s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v podaljšano bivanje. Preučili bomo, na kakšne način učitelji oziroma vzgojitelji, ki imajo v oddelek vključene otroke s posebnimi potrebami, udejanjajo inkluzijo. Predstavljene bodo vrste posebnih potreb pri otrocih in pogoji za uspešno inkluzijo v šoli.
Namen empiričnega dela je raziskati in predstaviti vidike učiteljev podaljšanega bivanja za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v oddelke podaljšanega bivanja. Vzorec raziskave zajema 49 osnovnih in podružničnih šol v pomurski regiji. Vsebuje vprašanja o učencih s posebnimi potrebami v podaljšanem bivanju, o prilagajanju dela za otroke s posebnimi potrebami v podaljšanem bivanju, o socialni vključenosti učencev s posebnimi potrebami ter o sodelovanju učiteljev podaljšanega bivanja s strokovnim kadrom in s starši otrok.
Ključne besede: Podaljšano bivanje, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1873; Prenosov: 363
Celotno besedilo (1,11 MB) |
5. Nekateri razlogi za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družineKatja Horvat, 2017, magistrsko delo Opis: Trend podaljšanega bivanja s starši velja v Evropi za vedno bolj prisoten fenomen. Ključno vprašanje pri tem je, kateri razlogi so pomembno vplivali na prisotnost tega stanja. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je podrobneje opredeljen termin mladih odraslih in njihov prehod iz mladosti v odraslost. V nadaljevanju sta bila v središče postavljena pomen družine v življenju mlade odrasle osebe in podaljšano bivanje mladih odraslih v domu staršev. V tem sklopu je bilo preučeno, kako se medsebojna odvisnost, podpora in nadzor s strani staršev izražajo v življenju mlade odrasle osebe ter kako se z emocionalno osamosvojitvijo spoprijemajo starši in mladi odrasli. Posebna pozornost je bila namenjena razlagi vpliva naraščajoče negotovosti na mlade odrasle, ki so na prehodu v odraslo dobo. Poudarjen je bil vidik podaljševanja izobraževanja, nezaposlenosti in začasnih zaposlitev ter partnerskih zvez mladih odraslih.
Empirični del predstavlja raziskava, katere rezultati in njihova analiza temeljijo na ugotavljanju nekaterih razlogov za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družine. Vzorec zajema slovenske mlade odrasle, stare 19–35 let. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Ugotovljeno je bilo, da največ anketiranih mladih odraslih živi v nepremičnini staršev, v skupnem gospodinjstvu in da jih najmanj živi v lastni nepremičnini. Anketirani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s starši, ocenjujejo bivanje doma za finančno ugodno. Odgovorili so, da je njihov mesečni dohodek od dela nizek in da posledično bivajo v domovanju staršev zato, ker si lastne nepremičnine finančno ne morejo zagotoviti. Rezultati so potrdili, da nestalne zaposlitve in partnerske zveze, nižji mesečni dohodki od dela in ostali dohodki, vplivajo na podaljšano življenje mladih odraslih s starši. Mlade odrasle na eni stani bremeni družbena negotovost, medtem ko gre na drugi strani za delno izbran življenjski slog, povezan s številnimi ugodnostmi bivanja doma.
Ključne besede: mladi odrasli, prehod iz mladosti v odraslost, podaljšano bivanje pri starših, naraščajoča negotovost.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2017; Ogledov: 2230; Prenosov: 395
Celotno besedilo (2,18 MB) |
6. NAČRTOVANJE PROJEKTNEGA UČNEGA DELA V PODALJŠANEM BIVANJU PTUJSKIH OSNOVNIH ŠOLMojca Farazin, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Načrtovanje projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju ptujskih osnovnih šol je v teoretičnem delu prikazan zgodovinski razvoj projektnega učnega dela, njegove pedagoško-didaktične osnove ter prikaz projektnega učnega dela, kot enega izmed možnih modelov poučevanja v podaljšanem bivanju. Opisane so tudi psihološke osnove projektnega učnega dela ter kako le to vpliva na osebnostni razvoj učenca.
V empiričnem delu je zbrano in predstavljeno mnenje učiteljev podaljšanega bivanja o vključevanju in izvedbi projektnega učnega dela pri njihovem delu. Rezultati kažejo, da imajo učiteljice in učitelji podaljšanega bivanja osnovnih šol na področju Ptuja z okolico podobne poglede na izvajanje in učinkovitost projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju. Zanimalo me je predvsem, ali je načrtovanje takšnega dela pri pedagoško različno usposobljenih učiteljih podobno in kako pogosto ga izvajajo. Zato, da bi se tudi sama bolje seznanila s tem delom, spoznala njegove posebnosti in ga predstavila kot enega izmed možnih načinov, sem izvedla še praktični del, v katerem je predstavljen učni projekt z naslovom Kako so otroci živeli nekoč, ki sem ga izvedla z učenci 4. razreda Osnovne šole Mladika v oddelku podaljšanega bivanja. Metoda projektnega njegovega procesa: od ugotavljanja problemov in potreb, do skiciranja, načrtovanja in vse do izvedbe ter vrednotenja. Pokazalo se je, da učenci zelo radi sodelujejo v dejavnostih aktivnejše in s tem prevzemajo odgovornejšo vlogo v procesu učenja.
Ključne besede: projektno učno delo, podaljšano bivanje, razredna stopnja, spoznavanje družbe, Ptuj z okolico
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1393; Prenosov: 170
Celotno besedilo (2,19 MB) |
7. SAMOSTOJNO UČENJE UČENCEV V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJAAnja Mirt, 2016, diplomsko delo Opis: Podaljšano bivanje je oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki ga je osnovna šola dolžna organizirati po pouku in je namenjena predvsem otrokom na razredni stopnji, torej od 1. do 5. razreda. Vanj se učenci vključujejo prostovoljno s prijavo staršev. Cilje podaljšanega bivanja predpisuje nacionalni koncept. Vsebuje štiri dejavnosti, ki so strokovno vodene in vnaprej načrtovane: sprostitvena dejavnost, prehrana, ustvarjalno preživljanje prostega časa in samostojno učenje. V diplomski nalogi sem se osredotočila na motivacijo učencev pri opravljanju domačih nalog v oddelku podaljšanega bivanja pri dejavnosti samostojnega učenja. Zanimalo me je, koliko časa vsakodnevno učitelji namenijo motivaciji pri samostojnem učenju, ali si pomagajo z motivacijskimi sredstvi in pripomočki ter ali ob koncu dejavnosti pregledajo domačo nalogo. Podatke za raziskavo sem zbrala s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika pri učiteljih, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja. Rezultati raziskave razkrivajo, dav povprečju, ne glede na delovne izkušnje, izobrazbo ali delovno obliko podaljšanega bivanja, učitelji motivaciji pri samostojnem učenju namenijo 5 do 10 minut. Učitelji razrednega pouka, predvsem tisti, z najmanj delovnimi izkušnjami, si pomagajo pri motivaciji tako s sredstvi zunanje motivacije (pogosteje pohvala, povratna informacija) kot z različnimi pripomočki (strokovna literatura, didaktični pripomočki, računalnik). Čeprav je dejavnosti samostojnega učenja po Konceptu podaljšanega bivanja namenjenih okoli 50 minut, kar 41,6 % učiteljev tej dejavnosti nameni več časa. Domače naloge ob koncu dejavnosti samostojnega učenja vestno pregledujejo učitelji, ki imajo do 15 let delovnih izkušenj. Pri učiteljih nad 20 let delovnih izkušenj, pa pregled domačih nalog močno upade.
Ključne besede: podaljšano bivanje, motivacija, samostojno učenje, domača naloga.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1521; Prenosov: 323
Celotno besedilo (1,34 MB) |
8. LIKOVNA USTVARJALNOST V FUNKCIJI KAKOVOSTNEGA IZVAJANJA PODALJŠANEGA BIVANJAKim Mastnak, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Likovna ustvarjalnost v funkciji kakovostnega izvajanja podaljšanega bivanja je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na podlagi znanstvene literature na kratko predstavili oblike varstva v osnovni šoli, iz tega izhajajoč so izpostavljeni operativni cilji podaljšanega bivanja, kjer nas je zanimalo predvsem ustvarjalno preživljanje časa. Zato smo izpostavili splošno ustvarjalnost in s tem povezane vplive na ustvarjalnost. Specifično smo opredelili tudi likovno ustvarjalnost in se dotaknili vpliva družine in šole na učenčevo ustvarjalnost.
V prvem empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati dejavnost OPB preko intervjujev z učitelji, s čimer smo pridobili informacije o splošnem poteku dejavnosti v podaljšanem bivanju. V drugem delu empiričnega dela predstavljamo rezultate kvalitativne analize izdelkov, ki so jih učenci že ustvarili v podaljšanem bivanju pred izvedbo naše raziskave. V tretjem delu empiričnega dela pa predstavljamo smernice, likovne naloge, ki smo jih izvedli v podaljšanjem bivanju, s ciljem predstaviti ustrezne načine razvijanja ustvarjalnosti. Vse predstavljene in preizkušene likovne naloge smo tudi ustrezno kvalitativno analizirali.
Zavoljo ugotovitev, da v podaljšanem bivanju učitelji pogosto posegajo po likovnih dejavnostih, ki so neustrezno izvedene in kot takšne lahko zavirajo učenčevo ustvarjalnost, podajamo nekaj ustreznih poti, smernic, ki bodo lahko učiteljem podaljšanega bivanja v pomoč oziroma oporo pri načrtovanju dejavnosti v podaljšanem bivanju.
Ključne besede: podaljšano bivanje, ustvarjalno preživljanje časa, ustvarjalnost, motivacija, likovne naloge
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2359; Prenosov: 336
Celotno besedilo (2,45 MB) |
9. Izkoriščanje okoljskih danosti za izvedbo naravoslovnih aktivnosti pri delu v oddelku podaljšanega bivanja v okolici OŠ Karla Destovnika Kajuha ŠoštanjKsenija Praznik, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Izkoriščanje okoljskih danosti za izvedbo naravoslovnih aktivnosti pri delu v oddelku podaljšanega bivanja v okolici OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega dela, ki zajema pedagoški, psihološki in geografski sklop ter empiričnega dela. Oba dela se med seboj povezujeta in nadgrajujeta.
V teoretičnem delu smo podrobneje opisali različne oblike varstva učencev v devetletni osnovni šoli, poudarek smo dali oddelku podaljšanega bivanja, njegovim dejavnostim in ciljem. Predstavili smo predmet spoznavanja okolja in njegove vzgojno-izobraževalne cilje. Poglobili smo se v učiteljevo delo v oddelku podaljšanega bivanja in učencem, ki prostovoljno pristopijo vanj. V geografskem sklopu smo podrobneje predstavili zgodovino šolstva v Šoštanju ter celotno mesto Šoštanj.
V empiričnem delu smo interpretirali opravljen intervju z vodjo oddelka podaljšanega bivanja, go. Heleno Urh, na Osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, intervju smo interpretirali kot čistopis s podkrepitvijo uradnih podatkov s spletne strani osnovne šole.
V intervjuju smo se poglobili predvsem v dve dejavnosti podaljšanega bivanja, sprostitveno dejavnost in dejavnost ustvarjalnega preživljanja prostega časa. S pomočjo le-tega smo hoteli ugotoviti, ali učenci in učitelji v oddelku podaljšanega bivanja izkoriščajo naravne danosti mesta Šoštanj za izvedbo naravoslovnih aktivnosti. Zastavili smo si štiri hipoteze, med njimi smo eno ovrgli, ostale pa potrdili. Na podlagi analize intervjuja smo ugotovili, da podaljšano bivanje na osnovni šoli poteka organizirano, učitelji podaljšanega bivanja upoštevajo in uresničujejo vse cilje dejavnosti, mesto Šoštanj ima dovolj primernih objektov in prostorov za izvedbo naravoslovnih aktivnosti, vendar pa jih učitelji in učenci na omenjeni osnovni šoli ne izkoriščajo dovolj oziroma učitelji podaljšanega bivanja učencem ne ponujajo primernih naravoslovnih aktivnosti, ki bi jih lahko izvajali zunaj šole.
Ključne besede: podaljšano bivanje, razredna stopnja, osnovna šola, naravoslovne aktivnosti, Šoštanj, intervju
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 1265; Prenosov: 347
Celotno besedilo (1,36 MB) |
10. PLESNA DRAMATIZACIJA "PAJEK", PROJEKTNO UČNO DELO V OPBAna Trafela, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema plesno dejavnost učencev v oddelku podaljšanega bivanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Nakazuje pa tudi izziv, pred katerim se znajde vzgojitelj predšolskih otrok, ki se zaposli kot učitelj podaljšanega bivanja v osnovni šoli, saj nima izkušenj z delom na tem področju iz časa študija. Pri svojem delu začne povezovati Kurikulum za vrtce in učne načrte za osnovno šolo in iskati poti za popestritev vsebin. Tako zaide tudi v vode projektnega dela.
V prvem delu so tako predstavljena teoretična izhodišča: podaljšano bivanje, projektno učno delo, ples in plesna vzgoja v Kurikulumu za vrtce in učnih načrtih za osnovno šolo ter plesna dramatizacija.
V drugem delu pa sta predstavljena projekt »Pajek« in izvedena plesna dramatizacija na istoimensko temo kot zaključna predstavitev projekta.
Celoten projekt je bil realiziran v neposrednih pedagoških delovnih pogojih v OŠ Videm, Videm pri Ptuju, v oddelku podaljšanega bivanja (2. in 3. razred).
Ključne besede: Podaljšano bivanje, projektno učno delo, ples, plesna vzgoja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole in v vrtcu, plesna dramatizacija.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2015; Ogledov: 2164; Prenosov: 296
Celotno besedilo (1,88 MB) |
