1. Poškodbe policistov z vidika napadov na policiste v letih 2004 in 2005Matjaž Mravlja, Srečko Krope, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, napadi na policiste, poškodbe pri delu, statistika, varstvo pri delu, izjava o varnosti, preventivni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 312; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (972,17 KB) |
2. Prevencija najpogostejših poškodb in bolečin, ki se pojavljajo pri zaposlenih v policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatjaž Pranjič, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali problematiko poškodb, ki se najpogosteje pojavljajo pri delu policistov. Poiskali smo podatke o glavnih razlogih za nastanek poškodb in opisali načine preprečevanja le teh. Namen diplomskega dela je bil predstaviti najpogostejše poškodbe, tako akutne kot krončne, in opisati primerne vaje, s katerimi lahko mišično-skeletne poškodbe preprečimo. Pri pregledu raziskav smo ugotovili, da je bilo v obdobju med 2005 in 2006 531 policistov žrtev raznih poškodb. Od tega je bilo 514 moških (96,8%) in 17 žensk (3,2%). Daljši delovni staž je bil povezan z manjšo stopnjo ogroženosti (Krope, 2012).
Lažje telesne poškodbe predstavljajo večino poškodb pri policistih. Zelo malo raziskav preučuje poškodbe pri policistih, ki se ne končajo s smrtjo. Iz poročil v obdobju med leti 2012 – 2015 so lahke poškodbe predstavljale več kot 73% vseh poškodb. Med najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri policistih sodijo: odrgnine, ureznine, udarci in zvini. Medtem ko so odrgnine, ureznine in udarci odvisni predvsem od ustrezne opreme in okoliščin, v katerih se policist znajde, so zvini ena od poškodb, ki jih lahko preprečimo z ustrezno telesno vadbo.
Da bi nesreče in poškodbe pri delu uspešno preprečiti, je potrebno poznati vzroke za njihov nastanek. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na mišično-skeletne poškodbe, ki nastanejo kot posledica dela in na to, kako jih preprečimo s pomočjo telesne vadbe. Opisali smo tudi problem kronične bolečine in vzroke, zaradi katerih se ta najpogosteje pojavi pri policistih. Navedli smo nekaj preventivnih vaj za odpravljanje bolečin v spodnjem delu hrbta, ki so najpogostejša kronična poškodba policistov.
Ukrepi, ki smo jih opisali so tako preventivni (preprečujejo nastanek poškodb) kot korektivni (delujejo kot kurativa že nastalih poškodb).
Ključne besede: policisti, poškodbe pri delu, preventiva, telesna vadba, kronične bolečine, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.02.2024; Ogledov: 511; Prenosov: 119
Celotno besedilo (754,04 KB) |
3. Poškodbe zdravstvenih delavcev pri opravljanju nenujnih reševalnih prevozovMitja Zebec, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja problematiko poškodb zdravstvenih delavcev pri izvajanju nenujnih reševalnih prevozov in njihovo razširjenost. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V vzorec smo vključili 50 zdravstvenih delavcev, ki opravljajo nenujne reševalne prevoze na področju Spodnjega Podravja. Ugotovili smo, da je dobra polovica anketiranih utrpela poškodbo pri delu. Pri slabi polovici so se poškodbe pri delu začele pojavljati v starostni skupini med 26 do 35 let, prevladujejo pa predvsem poškodbe v ledvenem predelu hrbtenice. Največ poškodb pri delu so zdravstveni delavci utrpeli pri prenašanju pacientov po stopnicah in pri rokovanju bolnikov s prekomerno telesno težo. Tretjina anketiranih ima ponavljajoče se težave s poškodovanim delom telesa. Večina anketiranih je po poškodbi pri delu začasno opravljala lažja fizična dela ali pa so bili razporejeni na drugo delovno mesto. Prav tako jih večina meni, da se pri mnogih primerih ob prenašanju težkih bremen ni mogoče izogniti poškodbam pri delu. Za varno opravljanje nenujnih reševalnih prevozov v smislu prestavljanja, nošenja, dvigovanja, se zdravstveni delavci najpogosteje odločajo za pomoč reševalcev drugih ekip in svojcev. Pojavnost poškodb pri delu je procentualno največje v kategoriji 1. stopnje debelosti.Rezultati opozarjajo na najpogostejše pojavnosti poškodb in možnosti za njihovo preprečevanje, kajti ravno preprečevanje le-teh je ključnega pomena za kakovostno oskrbo pacientov ter za zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Ključne besede: poškodbe pri delu, reševalci, varstvo pri delu, preventiva, hrbet in hrbtenica, poškodbe zdravstvenih delavcev, ZZZS, ergonomija, nenujni reševalni prevozi
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 1240; Prenosov: 133
Celotno besedilo (774,41 KB) |
4. Poškodbe policistov - ukrepi za zmanjšanje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeBenjamin Lah, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s problematiko poškodb policistov pri delu oziroma z njihovimi razlogi za nastanek le teh. Glavni namen diplomskega dela je poiskati rešitve, kako omejiti oziroma zmanjšati poškodbe policistov na delovnem mestu. Pri raziskovanju smo ugotovili, da je bilo v letih 2005 in 2006 skupaj 531 žrtev policistov, od tega 514 oziroma 96,8 % moških in 17 oziroma 3,2 % žensk v starosti od 21 do 50 let. Največ napadenih policistov ima 5 let efektivne delovne dobe. Daljši delovni staž, kot ga imajo policisti, manj so ogroženi oziroma bolj se zmanjšuje stopnja potencialnih žrtev (Krope, 2012).
Večino poškodb pri policistih predstavljajo lahke telesne poškodbe. V analiziranih letih (2012 - 2014) so lahke telesne poškodbe predstavljale več kot 73 % vseh poškodb. Leta 2012 in 2013 so le te predstavljale več kot 80 % posledično je bil delež odrgnin, prask in drugih manjših poškodb, manjši od 20 %. V opazovanih letih sta bili dve hudi telesni poškodbi, in sicer ena v letu 2011 in ena v letu 2012. V letu 2013 in 2014 policisti v delovnem procesu niso bili hudo poškodovani. Prav tako med leti 2011 in 2014 ni bilo posebno hudih telesnih poškodb. Žal pa je bila leta 2014 ena smrtna žrtev. Ob opravljanju svoje dolžnosti je bil namreč ustreljen en policist, ki je v bolnišnici podlegel poškodbam (Poročilo 2012 - 2015).
Za preprečevanje nesreč in poškodb pri delu je najpomembneje poznati vzroke za njihov nastanek in odpravljanje teh vzrokov. Če poznamo vzrok za nastanek poškodbe pri delu, ga lahko začnemo z ustreznimi ukrepi tudi odpravljati. Ukrepi so lahko preventivni (usmerjeni na odpravo potencialnih vzrokov) ali korektivi (usmerjeni na odpravljanje že obstoječih vzrokov).
Ključne besede: policija, policijsko delo, poškodbe pri delu, preprečevanje, varnost in zdravje pri delu, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 2147; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,04 MB) |
5. Trendi in poslovne koristi na področju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu : magistrsko deloJanja Krajnčič, 2015, magistrsko delo Opis: Varnost pri delu zaseda poseben prostor v vsaki korporaciji, javnem podjetju, poslovnem sistemu, državni instituciji, civilni družbi in pri posamezniku. Z varnostjo pri delu in zdravim delovnim okoljem se nevede srečujemo vsak dan, na vsakem delovnem mestu. Varnost pri delu se prične pri posamezniku. Posameznik je tisti, ki mora ponotranjiti vrednoto varnosti. Če posameznik poskrbi zase (ima interes), potem ne ogroža drugih delavcev na delovnem mestu. Zagotovo pa moramo pri tem izpostaviti tudi delodajalca, ki je dolžan poskrbeti (zakonsko, moralno, ekonomsko) za varno in zdravo delovno okolje. Glede na to, da ves svet postaja velika ekonomska korporacija, bi se delodajalci morali še toliko bolj zavedati prednosti ter koristi izvajanja varnosti pri delu. Za uspešnim podjetjem vedno stoji dobro organizirana varnost. Ali preprosteje, varno podjetje je uspešno podjetje.
Ključne besede: varnost pri delu, zdravje pri delu, pravna ureditev, ocena tveganja, poškodbe pri delu, delodajalci, delavci, usposabljanje, statistični podatki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.09.2015; Ogledov: 2638; Prenosov: 344
Celotno besedilo (1,94 MB) |
6. Proces varstva pri delu kot osnova preprečevanja poškodb pri delu v gradbeništvuDamjanca Hrastnik, 2014, diplomsko delo/naloga Opis: Zagotavljanje varnih in zdravih delovnih pogojev je ena temeljnih obveznosti delodajalca, ki jih določajo pravni predpisi, med katerimi je najpomembnejši Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu se preprečujejo nezgode in odpravljajo vzroki poškodb.
V diplomskem delu bomo predstavili, kako se zagotavlja varstvo pri delu v gradbeni dejavnosti. Navedli bomo dolžnosti delodajalcev – zagotavljanje usposabljanja za delo, ki ga opravljajo delavci, zagotavljanje brezhibne delovne opreme in ustrezne osebne varovalne opreme. Prav tako bomo opredelili tudi dolžnosti delavcev, ki morajo dosledno upoštevati predpise in navodila za varno izvajanje del. V gradbeni panogi se je nemogoče izogniti delu na višini, pri katerem lahko hitro pride do nezgode. Zato se bomo osredotočili na varno izvajanje dela na različnih vrstah odrov in lestvah.
Ključne besede: varstvo in zdravje pri delu, osebna varovalna oprema, tveganje, poškodbe pri delu
Objavljeno v DKUM: 23.01.2015; Ogledov: 1661; Prenosov: 250
Celotno besedilo (741,45 KB) |
7. Analiza nezgod pri delu v Ministrstvu za notranje zadeve in organih v sestavi za obdobje 2001-2011 : magistrsko deloTadej Fischinger, 2013, magistrsko delo Opis: V Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu RS) se je v letu 2011 zgodilo 12.154 nezgod pri delu, od tega jih je bilo 20 smrtnih. V državah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu EU) vsako leto zabeležijo približno 5 milijonov nezgod pri delu, od tega se smrtno pri delu ponesreči okoli 8.700 delavcev (Nezgode pri delu v obdobju 2008 – 2011 s poudarkom na letu 2011, 2011). Še višje pa je število delavcev, ki zbolijo za boleznimi, povezanimi z delom. Oceniti pa je mogoče s tem povezane gospodarske stroške, ki znašajo okoli 490 milijard € letno, kar predstavlja več kot polovico sedanjih stroškov za sklad pomoči EU za rešitev finančne krize (Nova kampanja »Zdravo delovno okolje« poziva delodajalce in delavce k sodelovanju, 2012). Po nekaterih ocenah v RS zaradi neustrezne varnosti in zdravja pri delu izgubimo od 1,8 do 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu BDP) ali od 525 do 875 milijonov € na leto. Po metodologiji Mednarodne organizacije dela (ILO) pa škoda zaradi nezgod pri delu v RS znaša približno 3,4 odstotka BDP (Bertoncelj Popit, 2011). Tako kot v ostalih delovnih organizacijah v RS tudi v Ministrstvu za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu MNZ) prihaja do nezgod pri delu. V MNZ se zgodi med 40 in 90 nezgod pri delu na 1000 zaposlenih (Izjava o varnosti z oceno tveganja v MNZ – tretja delna revizija, 2010), kar presega dolgoletno povprečje nezgod pri delu v RS, ki znaša približno 32 poškodb pri delu na 1000 zaposlenih (Kofol Bric, 2007). Organa v sestavi sta Policija in Inšpektorat RS za notranje zadeve. Največ nezgod pri delu se zgodi v policiji, ker je opravljanje dela policistov izredno tvegano in tudi zelo specifično. Največ zaposlenih v MNZ je v njegovem organu v sestavi v policiji. Na podlagi evidenc o nezgodah pri delu, ki jih je po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu dolžan voditi delodajalec, v tem primeru MNZ, smo ugotovili, da se največ nezgod pri delu zgodi med samim opravljanjem dela, manj se jih zgodi na poti na delo in na poti z dela, posledice poškodb pri delu so v večini lahke telesne poškodbe. Ugotovili smo tudi, da po številu poškodb pri delu izstopajo štiri dejavnosti, pri katerih prihaja do poškodb pri delu. V magistrskem delu smo proučevali možnosti za zmanjšanje števila nezgod pri delu in s tem povezanih stroškov ter na koncu podali nekaj predlogov.
Ključne besede: varnost pri delu, zdravje pri delu, poškodbe pri delu, nezgode pri delu, Ministrstvo za notranje zadeve, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 06.01.2014; Ogledov: 1984; Prenosov: 271
Celotno besedilo (2,32 MB) |
8. |
9. |
