1. Spoprijemanje pacienta z vsakdanjim življenjem po opeklinski poškodbiSandra Terzić, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Opekline so izjemno boleče poškodbe, ki imajo poleg fizičnih posledic tudi velik vpliv na duševno zdravje in kakovost življenja pacienta. Okrevanje po opeklinah je dolgotrajen proces, ki zahteva celostno oskrbo, saj se pacienti soočajo z bolečinami, dolgotrajno hospitalizacijo, telesnimi izzivi ter psihosocialnimi posledicami, kot so brazgotinjenje, depresija in socialna izolacija. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako se pacienti po opeklinski poškodbi spoprijemajo z vsakdanjim življenjem po odpustu iz bolnišnice.
Metode: Pri pisanju smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz CINAHL Ultimate, SAGE, PubMed, ScienceDirect in Web of Science. Pregled literature smo predstavili s pomočjo diagrama PRISMA.
Rezultati: Od 894 rezultatov smo v končno analizo vključili deset raziskav. Vse te raziskave so pokazale pomembnost psihološke podpore, strategij spoprijemanja in socialne podpore pri izboljšanju kakovosti življenja preživelih po opeklinah ter pri soočanju z njihovimi fizičnimi in čustvenimi posledicami.
Razprava in Zaključek: Soočanje z življenjem po opeklinski poškodbi prinaša številne izzive, kot so telesne omejitve, bolečina, spremembe v videzu in psihološki pritiski. Ko se pacient vrne iz bolnišnice, sta podpora bližnjih in celovita rehabilitacija ključnega pomena, saj mu omogočata, da postopoma sprejme nove razmere in se vrne k vsakdanjim aktivnostim.
Ključne besede: opeklinske poškodbe, kakovost življenja, rehabilitacija, psihološka podpora
Objavljeno v DKUM: 07.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 143
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
2. Nujna medicinska pomoč v primeru požaraAlen Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Požar smatramo kot eno najhujših množičnih naravnih nesreč, ki prinaša ogromne finančne, zdravstvene in gospodarske izgube. Vloga ekipe nujne medicinske pomoči je, da ustrezno pristopi do poškodovanca, mu nudi ustrezno in kvalitetno oskrbo ter ga v najkrajšem možnem času dostavi v bolnišnico, kjer ga preda zdravstveni ekipi v nadaljnjo oskrbo. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, katere intervencije se izvedejo v sklopu nujne medicinske pomoči pri osebi, ki je v požaru utrpela opekline, in kako le-te vplivajo na postopek nadaljnjega zdravljenja poškodovanca. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za iskanje literature smo uporabili naslednje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index To Nursing and Allied Health (CINAHL), Cochrane Library in iskalnik Google Učenjak. Potek iskanja literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama, sintezo izbranih virov pa smo naredili s pomočjo vsebinske analize. V končno analizo smo vključili 7 člankov, s pomočjo katerih smo ugotovili, da je ustrezna nujna medicinska pomoč pri opečenem poškodovancu ključnega pomena za preživetje ter nadaljnje zdravljenje v bolnišnici. Vloga reševalca v primeru poškodovanih v požaru je zelo pomembna. Reševalec mora imeti na voljo ustrezno znanje in opremo, da lahko izvede nujne intervencije za preživetje poškodovancev, kot so hlajenje opeklinske rane, oskrba dihalne poti, povijanje in oblagaje opeklinskih ran, nadomeščanje tekočin, analgezija ter drugo. Ustrezno opravljene intervencije v predbolnišnični oskrbi, služijo kot temelj za nadaljnje zdravljenje poškodovanca v bolnišnici. Cilj predbolnišnične oskrbe je oskrbljen poškodovanec, čim hitrejši transport poškodovanca v bolnišnico ter ustrezna predaja poškodovanca in podatkov s kraja nesreče.
Ključne besede: požar, poškodbe v požaru, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,27 MB) |
3. Pojavnost tehnopatij pri kravah molznicah na slovenskih kmetijah : magistrsko deloDavid Slatinek, 2024, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo ocenjevali razširjenost tehnopatij, torej poškodb ali bolezni, ki so nastale zaradi neustrezne hlevske opreme, vključno z ležalnimi površinami, na slovenskih kmetijah. Naključno smo izbrali 16 kmetij znotraj štajerske regije. Na kmetijah so redili med 30 in 120 krav molznic, ki so bile črno-bele in lisaste pasme ali pa so bile križanke. Krave molznice so bile nameščene v prosti reji, razlikovale so se le ležalne in hodne površine. Na izbranih kmetijah so skupaj redili 881 krav molznic, ki smo jih vključili v raziskavo. Od teh je bilo 720 nameščenih v rejah z visokimi ležalnimi boksi, 161 pa v rejah z globokimi ležalnimi boksi. Tla z rešetkami so predstavljala pohodno površino za kar 521 živali na 7 kmetijah, medtem ko so bila za 360 krav izmed 9 preostalih kmetij zagotovljena polna tla. Ocena tehnopatij je vključevala vrsto in velikost poškodbe, obenem pa smo ocenili tudi kondicijo živali. Rezultate kontrole prireje mleka smo pridobili s portala Govedo.si, in sicer iz mlečnih kontrol po metodologiji AT4 (ICAR), ki so bile najbližje datumu ocenjevanja živali v rejah. Tehnopatije smo ugotovili kar pri 60,4 % krav molznic na preučevanih kmetijah. Razširjenost tehnopatij je bila večja pri starejših živalih, prav tako pa je bilo prisotnih več tehnopatij pri kravah, ki so bile v slabši telesni kondiciji. Krave s tehnopatijami niso imele manjše mlečnosti ali spremenjene sestave mleka. Tehnopatije pri kravah molznicah so bile v tej raziskavi bolj razširjene kot ugotavljajo v drugih raziskavah. Rezultati nakazujejo, da so boljše molznice bolj nagnjene k tehnopatijam. Razširjenost tehnopatij je manjša v rejah z globokimi ležalnimi boksi. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi spremljale zdravje in prirejo krav molznic skozi daljše obdobje.
Ključne besede: tehnopatije, govedo, prosta reja, poškodbe, dobrobit
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,57 MB) |
4. Napad psa: odgovornost in posledice v primeru ugriza : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloGaja Pergar, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo predstavili zakonodajo, ki se nanaša na teme napada psa, ki povzroči posebno hudo telesno poškodbo ali smrt. Dotaknili smo se policije, veterinarstva in sodišč, ki v takšnih dogodkih sodelujejo in ukrepajo. Kraj dogodka morajo policisti zavarovati in o dogodku pridobiti čim več informacij, saj te podatke posredujejo veterinarjem, ti pa svoje ugotovitve predajo odgovornim ustanovam, da psa, ki je napadel žival ali osebo, vpišejo psa v register nevarnih psov. Primer napada psa se obravnava na sodišču, če se oškodovanec odloči za tožbo. Izrečene kazni sodišča so odvisne od fizičnih in psihičnih posledic oškodovanca v napadu psa. Lastnik oziroma skrbnik psa nosi posledice napada, ki ga je povzročil njegov pes. Sankcije so po večini denarne. Skrbnik nevarnega psa mora upoštevati predpisano zakonodajo, ki narekuje ograjeni prostor, opozorilno tablo ter nošenje primernega povodca in nagobčnika. V primeru napada se mora oškodovanec oglasiti pri zdravniku na pregledu, kjer se zdravnik odloči o ustreznem zdravljenju. Iz analize sodne prakse smo razbrali, kakšni so postopki na sodiščih v primerih napadov psov, ki povzročijo posebno hude telesne poškodbe. S diplomsko nalogo želimo zdajšnje in bodoče lastnike psov ozavestiti, da morajo poskrbeti za ustrezno šolanje in upoštevanje predpisane zakonodaje.
Ključne besede: napad psa, nevarni psi, ugrizi, poškodbe, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,02 MB) |
5. Rehabilitacija športnika po zlomu v predelu gležnja : diplomsko deloRok Kolar, 2024, diplomsko delo Opis: Zlom gležnja je komplicirana poškodba, ki športnika dalj časa zadrži izven tekmovalnega ritma, zato je pomembno, da je rehabilitacija ustrezno izvedena, saj je lahko ponoven zlom ali zvin gležnja usoden za športnikovo kariero. Med pregledom literature smo se osredotočili na izbiranje literature, ki temelji na podlagi narejenih raziskav na temo rehabilitacije. Literaturo smo iskali v iskalnih pogonih, kot so Goolgle Scholar, PEDro in PubMed, kjer smo izločili literaturo, starejšo od leta 2005. Med pregledom smo ugotovili, da je pri rehabilitaciji pomemben člen trening propriocepcije, ki je ključen za čimprejšnjo povrnitev stabilnosti gležnja. Prav tako je pomembno izvajanje vaj za krepitev mišic, ki med poškodbo atrofirajo in izgubijo moč. Kot zadnje smo ugotovili, da je primernejša krajša doba imobilizacije, kar pomeni, da je treba gleženj čim prej začeti gibati, da pridobimo poln obseg giba.
Ključne besede: zlom gležnja, anatomija gležnja, poškodbe gležnja, rehabilitacija po zlomu gležnja
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 40
Celotno besedilo (865,29 KB) |
6. Surgical treatment of acute patellar dislocation associated with bony avulsion in childrenSamo K. Fokter, Andraž Dovnik, Nina Fokter Dovnik, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose: The management of acute patellar dislocation in children and adolescents is controversial. Traditionally,most first time traumatic patellar dislocations have been treated nonoperatively. However, due to new knowledge about medial patellar stabilizers some authors have advocated for surgical repair. The present report describes the midterm subjective and functional results of operative treatment of acute patellar dislocation in children less than eighteen years of age with concomitant osteochondral fracture. Methods: Data on a cohort of sixteen patients (eight girls and eight boys) aged 14.9 years (mean, range12-17 years) with acute patellar dislocation were retrospectively collected. Intraarticular fragments were detected in all patients in conventional radiographs. Operative treatment consisted of arthroscopic removal (12cases) or refixation (4 cases) of the osteochondral fragments and direct repair of the damaged medial patellofemoral ligament (MPFL) if that was still feasible (13 cases). All patients were seen at six months, and a telephone interview with twelve patients (75%) was conductedat four years (mean, range 27 years). Results: Of the sixteen patients, two (12.5%) had a recurrent patellar luxation. The subjective IKDC score at the time of the most recent follow up was 86 (mean, range 63-100), and the Marx Activity Rating Scale score was 9.2 (mean, range 216).Conclusions: Direct surgical repair of the injured MPFLmay be considered an option to prevent subsequent dislocation and subluxation in first time traumatic dislocation of the patella in children and adolescents with osteochondral fractures and substantial disruption of medial patellar stabilizers.
Ključne besede: akutni izpah pogačice, patelofemoralna kostna avulzija, izpah pri otrocih, pediatrične poškodbe, kirurško zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 162; Prenosov: 11
Celotno besedilo (457,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
7. |
8. Poškodbe policistov z vidika napadov na policiste v letih 2004 in 2005Matjaž Mravlja, Srečko Krope, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, napadi na policiste, poškodbe pri delu, statistika, varstvo pri delu, izjava o varnosti, preventivni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 312; Prenosov: 28
Celotno besedilo (972,17 KB) |
9. |
10. Prevencija najpogostejših poškodb in bolečin, ki se pojavljajo pri zaposlenih v policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatjaž Pranjič, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali problematiko poškodb, ki se najpogosteje pojavljajo pri delu policistov. Poiskali smo podatke o glavnih razlogih za nastanek poškodb in opisali načine preprečevanja le teh. Namen diplomskega dela je bil predstaviti najpogostejše poškodbe, tako akutne kot krončne, in opisati primerne vaje, s katerimi lahko mišično-skeletne poškodbe preprečimo. Pri pregledu raziskav smo ugotovili, da je bilo v obdobju med 2005 in 2006 531 policistov žrtev raznih poškodb. Od tega je bilo 514 moških (96,8%) in 17 žensk (3,2%). Daljši delovni staž je bil povezan z manjšo stopnjo ogroženosti (Krope, 2012).
Lažje telesne poškodbe predstavljajo večino poškodb pri policistih. Zelo malo raziskav preučuje poškodbe pri policistih, ki se ne končajo s smrtjo. Iz poročil v obdobju med leti 2012 – 2015 so lahke poškodbe predstavljale več kot 73% vseh poškodb. Med najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri policistih sodijo: odrgnine, ureznine, udarci in zvini. Medtem ko so odrgnine, ureznine in udarci odvisni predvsem od ustrezne opreme in okoliščin, v katerih se policist znajde, so zvini ena od poškodb, ki jih lahko preprečimo z ustrezno telesno vadbo.
Da bi nesreče in poškodbe pri delu uspešno preprečiti, je potrebno poznati vzroke za njihov nastanek. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na mišično-skeletne poškodbe, ki nastanejo kot posledica dela in na to, kako jih preprečimo s pomočjo telesne vadbe. Opisali smo tudi problem kronične bolečine in vzroke, zaradi katerih se ta najpogosteje pojavi pri policistih. Navedli smo nekaj preventivnih vaj za odpravljanje bolečin v spodnjem delu hrbta, ki so najpogostejša kronična poškodba policistov.
Ukrepi, ki smo jih opisali so tako preventivni (preprečujejo nastanek poškodb) kot korektivni (delujejo kot kurativa že nastalih poškodb).
Ključne besede: policisti, poškodbe pri delu, preventiva, telesna vadba, kronične bolečine, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.02.2024; Ogledov: 511; Prenosov: 121
Celotno besedilo (754,04 KB) |
