| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 119
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Surgical treatment of acute patellar dislocation associated with bony avulsion in children
Samo K. Fokter, Andraž Dovnik, Nina Fokter Dovnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: The management of acute patellar dislocation in children and adolescents is controversial. Traditionally,most first time traumatic patellar dislocations have been treated nonoperatively. However, due to new knowledge about medial patellar stabilizers some authors have advocated for surgical repair. The present report describes the midterm subjective and functional results of operative treatment of acute patellar dislocation in children less than eighteen years of age with concomitant osteochondral fracture. Methods: Data on a cohort of sixteen patients (eight girls and eight boys) aged 14.9 years (mean, range12-17 years) with acute patellar dislocation were retrospectively collected. Intraarticular fragments were detected in all patients in conventional radiographs. Operative treatment consisted of arthroscopic removal (12cases) or refixation (4 cases) of the osteochondral fragments and direct repair of the damaged medial patellofemoral ligament (MPFL) if that was still feasible (13 cases). All patients were seen at six months, and a telephone interview with twelve patients (75%) was conductedat four years (mean, range 27 years). Results: Of the sixteen patients, two (12.5%) had a recurrent patellar luxation. The subjective IKDC score at the time of the most recent follow up was 86 (mean, range 63-100), and the Marx Activity Rating Scale score was 9.2 (mean, range 216).Conclusions: Direct surgical repair of the injured MPFLmay be considered an option to prevent subsequent dislocation and subluxation in first time traumatic dislocation of the patella in children and adolescents with osteochondral fractures and substantial disruption of medial patellar stabilizers.
Ključne besede: akutni izpah pogačice, patelofemoralna kostna avulzija, izpah pri otrocih, pediatrične poškodbe, kirurško zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (457,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Medical expertise in cervical spinal injuries
Peter Kadiš, 2016, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: poškodbe, vratna hrbtenica, prometne nesreče, izvedensko mnenje
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (82,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

3.
Poškodbe policistov z vidika napadov na policiste v letih 2004 in 2005
Matjaž Mravlja, Srečko Krope, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, napadi na policiste, poškodbe pri delu, statistika, varstvo pri delu, izjava o varnosti, preventivni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (972,17 KB)

4.
Poškodbe policistov pri uporabi prisilnih sredstev
Uršula Belaj, Bojan Zorec, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijsko delo, prisilna sredstva, poškodbe, šport
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (308,30 KB)

5.
Prevencija najpogostejših poškodb in bolečin, ki se pojavljajo pri zaposlenih v policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matjaž Pranjič, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali problematiko poškodb, ki se najpogosteje pojavljajo pri delu policistov. Poiskali smo podatke o glavnih razlogih za nastanek poškodb in opisali načine preprečevanja le teh. Namen diplomskega dela je bil predstaviti najpogostejše poškodbe, tako akutne kot krončne, in opisati primerne vaje, s katerimi lahko mišično-skeletne poškodbe preprečimo. Pri pregledu raziskav smo ugotovili, da je bilo v obdobju med 2005 in 2006 531 policistov žrtev raznih poškodb. Od tega je bilo 514 moških (96,8%) in 17 žensk (3,2%). Daljši delovni staž je bil povezan z manjšo stopnjo ogroženosti (Krope, 2012). Lažje telesne poškodbe predstavljajo večino poškodb pri policistih. Zelo malo raziskav preučuje poškodbe pri policistih, ki se ne končajo s smrtjo. Iz poročil v obdobju med leti 2012 – 2015 so lahke poškodbe predstavljale več kot 73% vseh poškodb. Med najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri policistih sodijo: odrgnine, ureznine, udarci in zvini. Medtem ko so odrgnine, ureznine in udarci odvisni predvsem od ustrezne opreme in okoliščin, v katerih se policist znajde, so zvini ena od poškodb, ki jih lahko preprečimo z ustrezno telesno vadbo. Da bi nesreče in poškodbe pri delu uspešno preprečiti, je potrebno poznati vzroke za njihov nastanek. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na mišično-skeletne poškodbe, ki nastanejo kot posledica dela in na to, kako jih preprečimo s pomočjo telesne vadbe. Opisali smo tudi problem kronične bolečine in vzroke, zaradi katerih se ta najpogosteje pojavi pri policistih. Navedli smo nekaj preventivnih vaj za odpravljanje bolečin v spodnjem delu hrbta, ki so najpogostejša kronična poškodba policistov. Ukrepi, ki smo jih opisali so tako preventivni (preprečujejo nastanek poškodb) kot korektivni (delujejo kot kurativa že nastalih poškodb).
Ključne besede: policisti, poškodbe pri delu, preventiva, telesna vadba, kronične bolečine, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.02.2024; Ogledov: 343; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (754,04 KB)

6.
Poškodbe povezane z eksplozijami
Sandra Perdija, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Poškodbe, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti eksplozivu ali tako imenovane blast poškodbe, so kompleksen tip fizične travme, ki so rezultat direktne ali indirektne izpostavitve eksplozivu. Taksonomija loči blast poškodbe v pet skupin poškodb – primarne, sekundarne, terciarne, kvartarne in kvintarne poškodbe. Namen raziskave je ugotoviti, kakšne poškodbe nastanejo zaradi eksplozij. Metode: V diplomskem delu smo izvedli pregled literature. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL ter Medline. Rezultati: Od vseh 63 zadetkov smo v analizo vključili 8 vsebinsko ustreznih člankov. Rezultati so pokazali, da eksplozije lahko povzročijo številne poškodbe, ki vplivajo na različne telesne sistem in organe. Blastne poškodbe so lahko izjemno raznolike in resne vključno z notranjimi krvavitvami, poškodbami možganov, pljučnimi poškodbami, poškodbami obraza in okončin ter številnimi drugimi. Razprava in sklep: Blastne poškodbe predstavljajo pomemben medicinski izziv, saj lahko prizadenejo različne telesne sisteme in organe. Raziskave in razumevanje mehanizmov blastnih poškodb je ključnega pomena za izboljšanje diagnostike, zdravljenje in rehabilitacijo prizadetih posameznikov. Čeprav so eksplozije v vojaških konfliktih pogost vzrok blastnih poškodb, je treba opozoriti, da se takšne poškodbe lahko pojavijo tudi v vsakdanjem življenju. Prav tako je pomembno poznavanje blastnih poškodb zdravstvenih delavcev, da lahko primerno triažirajo ter obravnavajo posamezne poškodbe. Predvsem je pomembno poznavanje algoritma ABCDE.
Ključne besede: poškodbe, eksplozija, blast val
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 282; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

7.
Epidemiologija travmatskih poškodb možganov
Kevin Laufer, Karina Petek, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: travmatske poškodbe možganov, epidemiologija, nevrotravmatologija, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 04.01.2024; Ogledov: 298; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

8.
Uporaba vodnega topa kot prisilnega sredstva policije v državah Evropske unije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Eva Kolenc, 2023, diplomsko delo

Opis: Policisti smejo v primeru, ko je javni red huje ali množično kršen, uporabiti posebne ukrepe, ki jim pravimo prisilna sredstva. Pri tem si prizadevajo za uporabo manj nasilnih prisilnih sredstev, preden se zatečejo k uporabi hujšega orožja. Kot enega izmed človeku manj nevarnih/smrtonosnih prisilnih sredstev štejemo vodni top, ki naj, vsaj teoretično, ne bi rezultiral v hujše poškodbe ali celo smrt. Praksa je v času protestov v obdobju pandemije Covida-19 pokazala drugače. Nepravilna uporaba vodnega topa lahko privede do številnih primarnih, sekundarnih in terciarnih poškodb, zato je bistveno, da se za njegovo uporabo policisti ustrezno strokovno izobrazijo in usposobijo. Z diplomskim delom smo skozi primerjavo domače in tuje zakonodaje preučevali podobnosti in razlike v načinih in pogojih uporabe vodnega topa pri nas in ostalih državah Evropske unije. Prav tako smo ugotavljali, če je v času pandemije koronavirusa v Sloveniji zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v letih prej. Rezultati kažejo, da je bilo pri izvajanju ukrepov za zajezitev virusa v obdobju pandemije pri nas res zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v obdobju prej. Ugotovitve kažejo tudi, da je zakonska ureditev uporabe vodnega topa kot prisilnega sredstva policije med državami članicami Evropske unije relativno podobna, z nekaj izjemami. Tako pri nas kot drugod, je na tem področju prostora za kar nekaj izboljšav, o katerih bo treba razmisliti v prihodnosti.
Ključne besede: policija, prisilna sredstva, vodni topovi, poškodbe, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.07.2023; Ogledov: 481; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
Ozaveščanje in izobraževanje na področju preventivne vadbe v izogib poškodbam pripadnikov Specialne enote policije
Bojan Jakac, 2023, diplomsko delo

Opis: Poklic policista Specialne enote (SEP) je specifično, kompleksno in tvegano delo, ki zahteva veliko telesnih in mentalnih obremenitev. Narava dela pripadnikov SEP je povezana tudi z višjim tveganjem za nastanek tako akutnih kot tudi kroničnih poškodb in s tem posledično več odsotnosti z dela zaradi bolniških staležev. Literatura na področju življenjskega sloga pripadnikov SEP v domačem in službenem okolju ter analiz najpogostejših poškodb je relativno skopa. Prav tako trenutno ne obstajajo sistematični preventivni ukrepi, ki bi lahko pripomogli k boljšemu ozaveščanju in izobraževanju pripadnikov SEP z vidika priporočil za izboljšanje življenjskega sloga kot tudi vadbenega procesa v SEP. Glavni cilj diplomskega dela je analizirati življenjski slog, splošne gibalne navade pripadnikov SEP na delovnem mestu in v domačem okolju, ter opraviti tudi podrobno analizo akutnih in kroničnih poškodb, s katerimi so se pripadniki SEP soočali v času svojega službovanja. S pomočjo pridobljenih podatkov analize pa predlagati izobraževanje in ozaveščanje za zmanjšanje nastanka kroničnih poškodb. Vzorec anketirancev je predstavljalo 55 pripadnikov SEP, kar je 52 % vseh pripadnikov enote. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnikov, ki smo jih za namen raziskave oblikovali sami in smo upoštevali ustrezne metodološke zahteve. Statistično analizo podatkov smo izvedli v programu SPSS 21, medtem ko smo končne rezultate slogovno uredili v programu Microsoft Excel 2019. Opisne spremenljivke smo predstavili s frekvencami in frekvenčnimi deleži. Rezultati dela so pokazali, da obstajajo pri pripadnikih SEP relativno velike rezerve na področju življenjskega sloga in splošno gibalnih navad doma in na delovnem mestu.
Ključne besede: Ozaveščanje, izobraževanje, preventivna vadba, poškodbe, Specialna enota
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 440; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (12,33 MB)

10.
Vpliv tekaške obutve na poškodbe spodnjih udov pri tekačih
Matevž Planko, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv tekaške obutve pri poškodbah spodnjih udov pri tekačih. Delo temelji na rezultatih ankete, s katero smo pridobili podatke tekačev različnih starostnih skupin, obeh spolov in izkušenj povezanih s tekom. Z obdelavo odgovorov, ki so nam jih podali tekači, smo pridobili podlago za analizo vpliva tekaške obutve na poškodbe spodnjih udov pri tekačih. Obenem delo preučuje razloge, zaradi katerih do poškodb pride, do katerih poškodb najpogosteje pride in katera tekaška obutev na to najbolj vpliva. Rezultati, zbrani iz ankete in podatkov, so ključni za preučitev posledic, ki jih ima tekaška obutev na poškodbe, ki se zgodijo med to športno aktivnostjo. Raziskava je pokazala, da tekaška obutev vpliva na nastanek poškodb pri tekačih. Prav tako je pokazala, s katerimi tekaškimi poškodbami se tekači srečujejo, in kaj je nanje vplivalo, hkrati pa nam je podala informacijo, da se tekači odločajo za tekaško obutev, ki bi možnost nastanka poškodb zmanjšala.
Ključne besede: poškodbe pri tekačih, tekaška obutev, vpliv tekaške obutve na poškodbe
Objavljeno v DKUM: 05.04.2023; Ogledov: 513; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 1.67 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici