1. Ozaveščanje in izobraževanje na področju preventivne vadbe v izogib poškodbam pripadnikov Specialne enote policijeBojan Jakac, 2023, diplomsko delo Opis: Poklic policista Specialne enote (SEP) je specifično, kompleksno in tvegano delo, ki zahteva veliko telesnih in mentalnih obremenitev. Narava dela pripadnikov SEP je povezana tudi z višjim tveganjem za nastanek tako akutnih kot tudi kroničnih poškodb in s tem posledično več odsotnosti z dela zaradi bolniških staležev. Literatura na področju življenjskega sloga pripadnikov SEP v domačem in službenem okolju ter analiz najpogostejših poškodb je relativno skopa. Prav tako trenutno ne obstajajo sistematični preventivni ukrepi, ki bi lahko pripomogli k boljšemu ozaveščanju in izobraževanju pripadnikov SEP z vidika priporočil za izboljšanje življenjskega sloga kot tudi vadbenega procesa v SEP. Glavni cilj diplomskega dela je analizirati življenjski slog, splošne gibalne navade pripadnikov SEP na delovnem mestu in v domačem okolju, ter opraviti tudi podrobno analizo akutnih in kroničnih poškodb, s katerimi so se pripadniki SEP soočali v času svojega službovanja. S pomočjo pridobljenih podatkov analize pa predlagati izobraževanje in ozaveščanje za zmanjšanje nastanka kroničnih poškodb. Vzorec anketirancev je predstavljalo 55 pripadnikov SEP, kar je 52 % vseh pripadnikov enote. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnikov, ki smo jih za namen raziskave oblikovali sami in smo upoštevali ustrezne metodološke zahteve. Statistično analizo podatkov smo izvedli v programu SPSS 21, medtem ko smo končne rezultate slogovno uredili v programu Microsoft Excel 2019. Opisne spremenljivke smo predstavili s frekvencami in frekvenčnimi deleži. Rezultati dela so pokazali, da obstajajo pri pripadnikih SEP relativno velike rezerve na področju življenjskega sloga in splošno gibalnih navad doma in na delovnem mestu. Ključne besede: Ozaveščanje, izobraževanje, preventivna vadba, poškodbe, Specialna enota Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 92; Prenosov: 16
Celotno besedilo (12,33 MB) |
2. Vpliv tekaške obutve na poškodbe spodnjih udov pri tekačihMatevž Planko, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv tekaške obutve pri poškodbah spodnjih udov pri tekačih. Delo temelji na rezultatih ankete, s katero smo pridobili podatke tekačev različnih starostnih skupin, obeh spolov in izkušenj povezanih s tekom. Z obdelavo odgovorov, ki so nam jih podali tekači, smo pridobili podlago za analizo vpliva tekaške obutve na poškodbe spodnjih udov pri tekačih. Obenem delo preučuje razloge, zaradi katerih do poškodb pride, do katerih poškodb najpogosteje pride in katera tekaška obutev na to najbolj vpliva. Rezultati, zbrani iz ankete in podatkov, so ključni za preučitev posledic, ki jih ima tekaška obutev na poškodbe, ki se zgodijo med to športno aktivnostjo.
Raziskava je pokazala, da tekaška obutev vpliva na nastanek poškodb pri tekačih. Prav tako je pokazala, s katerimi tekaškimi poškodbami se tekači srečujejo, in kaj je nanje vplivalo, hkrati pa nam je podala informacijo, da se tekači odločajo za tekaško obutev, ki bi možnost nastanka poškodb zmanjšala. Ključne besede: poškodbe pri tekačih, tekaška obutev, vpliv tekaške obutve na poškodbe Objavljeno v DKUM: 05.04.2023; Ogledov: 120; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Vpliv talnega gretja na prirast in pojavnost poškodb nog brojlerskih piščancev : diplomsko deloMatic Levanič, 2022, diplomsko delo Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali ogrevanje hleva s talnim gretjem vpliva na prirast in pojavnost poškodb nog brojlerjev. V raziskavo smo vključili hlev s in hlev brez talnega gretja pri istem nastilju – lesnih oblancih. Meritve smo izvajali enkrat tedensko 35 dni. Pred poskusom smo si v obeh hlevih zamislili 6 merilnih mest v velikosti 4 m2, ki so skozi poskus ostala nespremenjena. Mesta so si bila med seboj ter od krmilnikov/napajalnikov isto oddaljena. V meritvah smo od brojlerjev pridobili podatke telesne mase in ocenili poškodbe nog. Zanimalo nas je tudi stanje v hlevu, zato smo beležili še temperaturo ozračja, nastilja ter delež vlage v zraku. Ugotovili smo, da pri povprečni doseženi masi med hlevoma ni statistično značilnih (P > 0,05) razlik, so se pa statistično značilne (P ≤ 0,05) razlike v telesni masi pojavile glede na teden reje. Po ocenitvi nastilja smo prišli do ugotovitve, da se hleva statistično značilno (P ≤ 0,05) razlikujeta pri dveh ocenah (ocena 1 in ocena 4). Povprečne temperature nastilja in ozračja v hlevih si med seboj niso bile statistično značilno (P > 0,05) različne, statistično značilne (P ≤ 0,05) razlike pa smo lahko beležili pri tedenskih meritvah. Povprečni odstotek vlage je bil po zaključku poskusa višji v starejšem hlevu, med hlevoma pa le v enem tednu reje ni bilo statistično značilnih (P > 0,05) razlik. V vseh tednih reje se pri obeh hlevih prisotnost poškodb nog ni zaznala. Ključne besede: brojlerski piščanci, talno gretje, prirast, poškodbe nog in stopal, nastilj Objavljeno v DKUM: 05.12.2022; Ogledov: 223; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,62 MB) |
4. Sanacija in površinska zaščita armiranobetonske fasade objekta Hmezad : magistrsko deloNuša Mernik, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava sanacijo in površinsko zaščito armiranobetonske fasade skladiščnega objekta Hmezad v Žalcu. Prvi del je posvečen armiranemu betonu ter vzrokih za njegovo propadanje in pregledu trenutnih slovenskih regulativov s področja sanacije objektov. V drugem delu je opisano stanje armiranobetonske fasade objekta pred sanacijo in površinsko zaščito ter analiza in opis najpogostejših poškodb ter ugotovitev vzrokov za njihov nastanek. Opisan je predviden postopek sanacije in površinske zaščite ter sam potek sanacije in zaščite armiranobetonske fasade, ki je potekala v drugi polovici leta 2019. V zaključku je podana ocena uspešnosti projekta na podlagi ponovnega pregleda objekta aprila leta 2021 Ključne besede: gradbeništvo, vzroki propadanja betona, vzroki propadanja armature, sanacija armiranega betona, korozija betona, korozija armature, poškodbe armiranobetonske fasade, postopek sanacije in zaščite armiranobetonske fasade, ocena uspešnosti sanacije Objavljeno v DKUM: 17.01.2022; Ogledov: 546; Prenosov: 48
Celotno besedilo (10,31 MB) |
5. Ergonomske obremenitve članov negovalnega tima pri institucionalnem varstvu starostnikovZorica Fugina, 2021, diplomsko delo Opis: UVOD: V zaključnem delu smo predstavili nekatere vidike fizičnih obremenitev negovalnega kadra v domu starostnikov. Opisali smo vrste obremenitev ter njihove posledice. Predstavili smo ponavljajoče gibe, nepravilne prisilne drže negovalnega osebja in težave, ki jih povzročajo na kostno mišičnem sistemu ter organizacijo dela v negovalnem timu. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti ali ima osebje v negovalnem timu na zdravju negativne pokazatelje, ki so posledica preobremenjenosti na delovnem mestu.
METODE: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom in analizo domače in tuje literature. V empiričnem delu zaključnega dela smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli med negovalnim osebjem v domu starostnikov v Mariboru. Vzorec je zajemal dvainsedemdeset zaposlenih v negovalnem timu.
REZULTATI: V raziskavi smo se osredotočili na ergonomske obremenitve pri izvajanju negovalnih intervencij. Ugotovili smo, da za člane negovalnega tima največjo fizično obremenitev predstavlja dvigovanje, premikanje, potiskanje, bremen nad 5 kg. Druga najtežja fizična obremenitev pa je premeščanje oskrbovancev s postelje na invalidski voziček, sledi pa premikanje po postelji navzgor. Več kot polovica anketirancev je prvič čutilo bolečine v hrbtenici med 3 in 10 leti opravljenega dela.
RAZPRAVA IN SKLEP: Neupoštevanje ergonomskih načel pri izvajanju negovalnih intervencij s premalo negovalnega osebja lahko privede do fizičnih okvar in poškodb kostno-mišičnega sistema, predvsem hrbtenice, in s tem do preobremenjenosti, obolevnosti in celo invalidnosti. Potrebno je izobraževanje osebja v negovalnem timu in uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov za varen transfer ter ustrezna organizacija in kakovost kadrovskih zmogljivosti. Ključne besede: Zdravstvena nega, ergonomska načela, bolečina v hrbtenici, dvigovanje težkih bremen, poklicne poškodbe. Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 628; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,07 MB) |
6. Sodnomedicinska analiza poškodb s strelnim orožjem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatevž Lipovšek, 2021, diplomsko delo Opis: Pri sodnomedicinski analizi poškodb s strelnim orožjem gre za nabor postopkov, ki jim strokovnjaki s področja sodne medicine sledijo pri obravnavi strelnih poškodb ne glede na vrsto strelnega orožja, s katerim je bila poškodba povzročena. V proces obravnave smrti kot posledice strelne poškodbe ne sodi le obdukcija umrlega, temveč je potrebno tudi poznavanje balistike rane, fizike ter drugih komplementarnih znanj, s katerimi prepletamo način preiskovanja. Sodnomedicinska in kriminalistična veda se pri preiskavi poškodb in smrti zaradi uporabe strelnega orožja dopolnjujeta. Sodnomedicinska veda se ukvarja s proučevanjem načina in mehanizma poškodovanja, oceno strelne razdalje, značilnostmi strelnih ran ter vzrokom smrti, medtem ko se kriminalistična veda ukvarja z vrsto orožja, naboja, iskanjem osumljencev ter zbiranjem informacij in obvestil. Da bi celoten postopek tekel pravilno, pa je treba tekom preiskave zagotoviti ustrezno zavarovanje sledi in predmetov ter vzdrževati raven strokovnosti. Strelne poškodbe so povzročene z različnimi tipi strelnega orožja. Preiskovalci v praksi naletijo na raznovrstno paleto strelnega orožja – od doma sestavljenega oziroma predelanega do tovarniško izdelanega. Z gibanjem projektila v orožju, izven njega in do trenutka, ko ta zadane tarčo, se ukvarja balistika. Balistika je veda, ki proučuje gibanje projektila v orožju in izven njega, tako med drugim zajema tudi balistiko rane, tj. proučevanje gibanja projektila po prodoru v človeško tkivo. Upoštevajoč obseg rane, se določi, ali je bil strel izveden iz dolgocevnega orožja (obsežnejše uničenje tkiva) ali kratkocevnega orožja. V pravilno zastavljenem postopku obravnave samomora ali umora s strelnim orožjem so upoštevani najrazličnejši indici, s katerimi preiskovalci opredelijo vrsto dejanja. Pri samomorih je značilno, da do poškodbe pride na delih telesa, ki so samomorilcu lažje dostopni, pri umorih pa so pogosti streli v vitalne organe. Ključne besede: diplomske naloge, sodna medicina, balistika, umor, samomor, strelne poškodbe Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 527; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,51 MB) |
7. Vpliv hidrolizabilnih taninov na sestavo jajčne lupine in poškodbe grodnice pri kokoših nesnicah : magistrsko deloMonika Javrnik, 2021, magistrsko delo Opis: Kakovost jajčne lupine je pomembna za potrošnike. Skozi poškodovano lupino lahko v jajčno vsebino vdrejo patogeni, ki povzročijo bolezensko stanje. Poškodbe grodnice kokoši nesnic so vedno pogostejše v različnih proizvodnih sistemih in veljajo za enega največjih problemov dobrega počutja. Namen poskusa je bil preučiti vpliv prehranskega dodatka, bogatega s hidrolizabilnimi tanini (HTBCO) v krmi kokoši nesnic na sestavo jajčne lupine in pojavnost poškodb grodnice. V poskusu smo imeli 36 kokoši nesnic, pasme prelux-G, dve skupini v šestih oddelkih po šest živali. V treh oddelkih smo nesnice krmili brez prehranskega dodatka, v treh pa z dodatkom. Vpliv dodatka smo opredelili z merjenjem debeline in mase jajčne lupine, vsebnosti kalcija, fosforja in magnezija v lupini, vsebnost vitamina D in holesterola v rumenjakih ter ocenili pojavnost poškodbe grodnice. Ugotovili smo, da dodatek značilno znižuje vsebnost kalcija v jajčni lupini (361 mg/g, p ≤ 0,05) in holesterol v rumenjakih (1179 mg/100g, p ≤ 0,05). Značilno pa se je zvišala vsebnost vitamin D3 v rumenjakih (0,52 µg/100g, p ≤ 0,05). Ključne besede: nesnice, tanini, sestava jajca, vitamin D3, holesterol, poškodbe grodnice Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 608; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,78 MB) |
8. Poškodbe asfaltnih vozišč in določitev stopnje poškodovanosti z uporabo MSI metode - cesta R3-694 : diplomsko deloLaura Šeligo, 2021, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu je podan predlog sanacije odseka ceste R3-694, ki leži v občini Polzela.
Najprej smo podali vizualno oceno o poškodovanosti voziščne konstrukcije, kar smo storili po metodi modificiranega švicarskega indeksa. Po pridobljeni oceni poškodovanosti ter analizi obstoječega stanja, smo predlagali 3 variante sanacije voziščne konstrukcije. Te si sledijo po investicijski zahtevnosti. V varianti 1 smo predlagali popolno zamenjavo voziščne konstrukcije ter predlog ureditve avtobusnih postajališč, križišč, odvodnjavanja ter menjava oziroma dodajanje manjkajoče prometne signalizacije. V varianti 2 smo predlagali preplastitev z ureditvijo odvodnjavanja. Varianta 3 pa obsega samo dela rednega vzdrževanja, kjer bi popravili samo odseke, ki so najbolj poškodovani.
Vsi predlogi za sanacijo obstoječe voziščne konstrukcije, so podani po pravilih tehničnih specifikacij ter veljavnih zakonov. Ključne besede: MSI, voziščna konstrukcija, poškodbe, vzdrževanje, tehnična specifikacija za javne ceste Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 763; Prenosov: 81
Celotno besedilo (3,05 MB) |
9. Pomen patronažnega varstva v skrbi za varnost otrokAnita Legenič, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu potrebujejo veliko veščin in znanja o preventivnem poučevanju staršev o zagotavljaju varnosti otrok. Poškodbe otrok se lahko zgodijo kjer koli in prav tisti trenutek, ko to najmanj pričakujemo. Starši morajo poznati vsaj osnove preprečevanja poškodb. V zaključnem delu smo predstavili pomen patronažnega varstva v skrbi za varnost otrok.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je vseboval 35 vprašanj zaprtega tipa. Sodelovalo je 193 ženk in 5 moških, ki imajo vsaj enega otroka. Pridobljene rezultate smo statistično obdelali in jih predstavili opisno ter s tortnimi grafikoni.
Ugotovili smo, da imajo starši veliko znanja o varnosti otrok v domačem okolju. Največ informacij in znanja so poiskali na spletnih straneh ali pri sorodnikih. Najmanj informacij pa so bili deležni s strani diplomirane medicinske sestre v patronažni dejavnosti. Ob preventivnem obisku večina staršev ni bila vključena v preverjanje varnosti doma za otroka, kljub temu imajo starši v hiši nameščene ustrezne preventivne zaščite za preprečevanje poškodb otroka.
Delo diplomirane medicinske sestre v patronažni dejavnosti ob preventivnem obisku predstavlja ključni element do preprečevanja poškodb v domačem okolju, ki pripomore k boljšemu poznavanju možnih nevarnosti za otroka. Delo mora biti opravljeno pravilno in strokovno, z uporabo vseh razpoložljivih pripomočkov, na primer s seznamom za preverjanje varnosti doma. Ključne besede: patronažna služba, varnost v hiši, poškodbe, znanje staršev, preventivni obisk Objavljeno v DKUM: 30.08.2021; Ogledov: 562; Prenosov: 53
Celotno besedilo (631,79 KB) |
10. Poškodbe zdravstvenih delavcev pri opravljanju nenujnih reševalnih prevozovMitja Zebec, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja problematiko poškodb zdravstvenih delavcev pri izvajanju nenujnih reševalnih prevozov in njihovo razširjenost. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V vzorec smo vključili 50 zdravstvenih delavcev, ki opravljajo nenujne reševalne prevoze na področju Spodnjega Podravja. Ugotovili smo, da je dobra polovica anketiranih utrpela poškodbo pri delu. Pri slabi polovici so se poškodbe pri delu začele pojavljati v starostni skupini med 26 do 35 let, prevladujejo pa predvsem poškodbe v ledvenem predelu hrbtenice. Največ poškodb pri delu so zdravstveni delavci utrpeli pri prenašanju pacientov po stopnicah in pri rokovanju bolnikov s prekomerno telesno težo. Tretjina anketiranih ima ponavljajoče se težave s poškodovanim delom telesa. Večina anketiranih je po poškodbi pri delu začasno opravljala lažja fizična dela ali pa so bili razporejeni na drugo delovno mesto. Prav tako jih večina meni, da se pri mnogih primerih ob prenašanju težkih bremen ni mogoče izogniti poškodbam pri delu. Za varno opravljanje nenujnih reševalnih prevozov v smislu prestavljanja, nošenja, dvigovanja, se zdravstveni delavci najpogosteje odločajo za pomoč reševalcev drugih ekip in svojcev. Pojavnost poškodb pri delu je procentualno največje v kategoriji 1. stopnje debelosti.Rezultati opozarjajo na najpogostejše pojavnosti poškodb in možnosti za njihovo preprečevanje, kajti ravno preprečevanje le-teh je ključnega pomena za kakovostno oskrbo pacientov ter za zagotavljanje zdravega delovnega okolja. Ključne besede: poškodbe pri delu, reševalci, varstvo pri delu, preventiva, hrbet in hrbtenica, poškodbe zdravstvenih delavcev, ZZZS, ergonomija, nenujni reševalni prevozi Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 686; Prenosov: 73
Celotno besedilo (774,41 KB) |