Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Poklic policista Specialne enote (SEP) je specifično, kompleksno in tvegano delo, ki zahteva veliko telesnih in mentalnih obremenitev. Narava dela pripadnikov SEP je povezana tudi z višjim tveganjem za nastanek tako akutnih kot tudi kroničnih poškodb in s tem posledično več odsotnosti z dela zaradi bolniških staležev. Literatura na področju življenjskega sloga pripadnikov SEP v domačem in službenem okolju ter analiz najpogostejših poškodb je relativno skopa. Prav tako trenutno ne obstajajo sistematični preventivni ukrepi, ki bi lahko pripomogli k boljšemu ozaveščanju in izobraževanju pripadnikov SEP z vidika priporočil za izboljšanje življenjskega sloga kot tudi vadbenega procesa v SEP. Glavni cilj diplomskega dela je analizirati življenjski slog, splošne gibalne navade pripadnikov SEP na delovnem mestu in v domačem okolju, ter opraviti tudi podrobno analizo akutnih in kroničnih poškodb, s katerimi so se pripadniki SEP soočali v času svojega službovanja. S pomočjo pridobljenih podatkov analize pa predlagati izobraževanje in ozaveščanje za zmanjšanje nastanka kroničnih poškodb. Vzorec anketirancev je predstavljalo 55 pripadnikov SEP, kar je 52 % vseh pripadnikov enote. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnikov, ki smo jih za namen raziskave oblikovali sami in smo upoštevali ustrezne metodološke zahteve. Statistično analizo podatkov smo izvedli v programu SPSS 21, medtem ko smo končne rezultate slogovno uredili v programu Microsoft Excel 2019. Opisne spremenljivke smo predstavili s frekvencami in frekvenčnimi deleži. Rezultati dela so pokazali, da obstajajo pri pripadnikih SEP relativno velike rezerve na področju življenjskega sloga in splošno gibalnih navad doma in na delovnem mestu.
Ključne besede: Ozaveščanje, izobraževanje, preventivna vadba, poškodbe, Specialna enota
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 92; Prenosov: 16
Celotno besedilo (12,33 MB)

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali ogrevanje hleva s talnim gretjem vpliva na prirast in pojavnost poškodb nog brojlerjev. V raziskavo smo vključili hlev s in hlev brez talnega gretja pri istem nastilju – lesnih oblancih. Meritve smo izvajali enkrat tedensko 35 dni. Pred poskusom smo si v obeh hlevih zamislili 6 merilnih mest v velikosti 4 m2, ki so skozi poskus ostala nespremenjena. Mesta so si bila med seboj ter od krmilnikov/napajalnikov isto oddaljena. V meritvah smo od brojlerjev pridobili podatke telesne mase in ocenili poškodbe nog. Zanimalo nas je tudi stanje v hlevu, zato smo beležili še temperaturo ozračja, nastilja ter delež vlage v zraku. Ugotovili smo, da pri povprečni doseženi masi med hlevoma ni statistično značilnih (P > 0,05) razlik, so se pa statistično značilne (P ≤ 0,05) razlike v telesni masi pojavile glede na teden reje. Po ocenitvi nastilja smo prišli do ugotovitve, da se hleva statistično značilno (P ≤ 0,05) razlikujeta pri dveh ocenah (ocena 1 in ocena 4). Povprečne temperature nastilja in ozračja v hlevih si med seboj niso bile statistično značilno (P > 0,05) različne, statistično značilne (P ≤ 0,05) razlike pa smo lahko beležili pri tedenskih meritvah. Povprečni odstotek vlage je bil po zaključku poskusa višji v starejšem hlevu, med hlevoma pa le v enem tednu reje ni bilo statistično značilnih (P > 0,05) razlik. V vseh tednih reje se pri obeh hlevih prisotnost poškodb nog ni zaznala.
Ključne besede: brojlerski piščanci, talno gretje, prirast, poškodbe nog in stopal, nastilj
Objavljeno v DKUM: 05.12.2022; Ogledov: 223; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: UVOD: V zaključnem delu smo predstavili nekatere vidike fizičnih obremenitev negovalnega kadra v domu starostnikov. Opisali smo vrste obremenitev ter njihove posledice. Predstavili smo ponavljajoče gibe, nepravilne prisilne drže negovalnega osebja in težave, ki jih povzročajo na kostno mišičnem sistemu ter organizacijo dela v negovalnem timu. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti ali ima osebje v negovalnem timu na zdravju negativne pokazatelje, ki so posledica preobremenjenosti na delovnem mestu. METODE: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom in analizo domače in tuje literature. V empiričnem delu zaključnega dela smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli med negovalnim osebjem v domu starostnikov v Mariboru. Vzorec je zajemal dvainsedemdeset zaposlenih v negovalnem timu. REZULTATI: V raziskavi smo se osredotočili na ergonomske obremenitve pri izvajanju negovalnih intervencij. Ugotovili smo, da za člane negovalnega tima največjo fizično obremenitev predstavlja dvigovanje, premikanje, potiskanje, bremen nad 5 kg. Druga najtežja fizična obremenitev pa je premeščanje oskrbovancev s postelje na invalidski voziček, sledi pa premikanje po postelji navzgor. Več kot polovica anketirancev je prvič čutilo bolečine v hrbtenici med 3 in 10 leti opravljenega dela. RAZPRAVA IN SKLEP: Neupoštevanje ergonomskih načel pri izvajanju negovalnih intervencij s premalo negovalnega osebja lahko privede do fizičnih okvar in poškodb kostno-mišičnega sistema, predvsem hrbtenice, in s tem do preobremenjenosti, obolevnosti in celo invalidnosti. Potrebno je izobraževanje osebja v negovalnem timu in uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov za varen transfer ter ustrezna organizacija in kakovost kadrovskih zmogljivosti.
Ključne besede: Zdravstvena nega, ergonomska načela, bolečina v hrbtenici, dvigovanje težkih bremen, poklicne poškodbe.
Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 628; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Kakovost jajčne lupine je pomembna za potrošnike. Skozi poškodovano lupino lahko v jajčno vsebino vdrejo patogeni, ki povzročijo bolezensko stanje. Poškodbe grodnice kokoši nesnic so vedno pogostejše v različnih proizvodnih sistemih in veljajo za enega največjih problemov dobrega počutja. Namen poskusa je bil preučiti vpliv prehranskega dodatka, bogatega s hidrolizabilnimi tanini (HTBCO) v krmi kokoši nesnic na sestavo jajčne lupine in pojavnost poškodb grodnice. V poskusu smo imeli 36 kokoši nesnic, pasme prelux-G, dve skupini v šestih oddelkih po šest živali. V treh oddelkih smo nesnice krmili brez prehranskega dodatka, v treh pa z dodatkom. Vpliv dodatka smo opredelili z merjenjem debeline in mase jajčne lupine, vsebnosti kalcija, fosforja in magnezija v lupini, vsebnost vitamina D in holesterola v rumenjakih ter ocenili pojavnost poškodbe grodnice. Ugotovili smo, da dodatek značilno znižuje vsebnost kalcija v jajčni lupini (361 mg/g, p ≤ 0,05) in holesterol v rumenjakih (1179 mg/100g, p ≤ 0,05). Značilno pa se je zvišala vsebnost vitamin D3 v rumenjakih (0,52 µg/100g, p ≤ 0,05).
Ključne besede: nesnice, tanini, sestava jajca, vitamin D3, holesterol, poškodbe grodnice
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 608; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,78 MB)

Opis: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu potrebujejo veliko veščin in znanja o preventivnem poučevanju staršev o zagotavljaju varnosti otrok. Poškodbe otrok se lahko zgodijo kjer koli in prav tisti trenutek, ko to najmanj pričakujemo. Starši morajo poznati vsaj osnove preprečevanja poškodb. V zaključnem delu smo predstavili pomen patronažnega varstva v skrbi za varnost otrok. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je vseboval 35 vprašanj zaprtega tipa. Sodelovalo je 193 ženk in 5 moških, ki imajo vsaj enega otroka. Pridobljene rezultate smo statistično obdelali in jih predstavili opisno ter s tortnimi grafikoni. Ugotovili smo, da imajo starši veliko znanja o varnosti otrok v domačem okolju. Največ informacij in znanja so poiskali na spletnih straneh ali pri sorodnikih. Najmanj informacij pa so bili deležni s strani diplomirane medicinske sestre v patronažni dejavnosti. Ob preventivnem obisku večina staršev ni bila vključena v preverjanje varnosti doma za otroka, kljub temu imajo starši v hiši nameščene ustrezne preventivne zaščite za preprečevanje poškodb otroka. Delo diplomirane medicinske sestre v patronažni dejavnosti ob preventivnem obisku predstavlja ključni element do preprečevanja poškodb v domačem okolju, ki pripomore k boljšemu poznavanju možnih nevarnosti za otroka. Delo mora biti opravljeno pravilno in strokovno, z uporabo vseh razpoložljivih pripomočkov, na primer s seznamom za preverjanje varnosti doma.
Ključne besede: patronažna služba, varnost v hiši, poškodbe, znanje staršev, preventivni obisk
Objavljeno v DKUM: 30.08.2021; Ogledov: 562; Prenosov: 53
Celotno besedilo (631,79 KB)