| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ozaveščenost staršev o nudenju prve pomoči pri poškodbah zob
Jasna Ana Novoselec, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Poškodbe zob se najpogosteje zgodijo v obdobju otroštva in mladostništva. Otroci se večinoma poškodujejo doma, zato je pomembno, da starši znajo pravilno ukrepati ob poškodbi, saj je od tega odvisna prognoza poškodovanega zoba. Namen zaključnega dela je predstaviti poškodbe zob pri otrocih in mladostnikih, ki so bili obravnavani v eni izmed specialističnih ambulant za otroško in preventivno zobozdravstvo ter preveriti ozaveščenost staršev o nudenju prve pomoči ob poškodbah zob. Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Analizirali smo podatke otrok in mladostnikov, ki so utrpeli poškodbo zob in so bili obravnavani v specialistični ambulanti za otroško in preventivno zobozdravstvo. Ozaveščenost staršev o nudenju prve pomoči pri poškodbah zob smo preverjali z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil staršem posredovan preko spletne ankete 1ka. Vse zbrane podatke smo predstavili s tabelami in jih opisali. Rezultati: Ugotovili smo, da si otroci in mladostniki ob padcih in udarcih v zobe najpogosteje poškodujejo zgornje sekalce, pri čemer gre največkrat za poškodbo zobne krone, omajanje zoba in izbitje zoba. Te poškodbe so se najpogosteje zgodile v domačem okolju. Raziskava je pokazala, da so starši ozaveščeni o nudenju prve pomoči pri poškodbah zob, primanjkuje pa jim znanja, kako ravnati pri izbitju zoba. Zaključek: Starši se ne čutijo sposobni sami vstaviti izbitega stalnega zoba na njegovo prejšnje mesto, ker se s takšno situacijo še niso srečali ali zanjo slišali, zato pričakujejo več izobraževanj na to temo.
Ključne besede: otroci in mladostniki, poškodbe zob, prva pomoč, ozaveščenost staršev
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 53; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Pregled uporabe električnega paralizatorja kot prisilno sredstvo policije v državah Evropske unije
Kiara Ropoša, 2020, diplomsko delo

Opis: Ureditev uporabe električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva policije, se med državami članicami Evropske unije razlikuje. Evropske države si prizadevajo uporabo manj smrtonosnih prisilnih sredstev z namenom zmanjšanja uporabe strelnega orožja, kot najhujšega prisilnega sredstva. Električni paralizator represivnim organom omogoča snemanje policijskih postopkov, zmanjšanje oziroma preprečevanje zlorab ter možnost upoštevanja operativnih načel pri njegovi uporabi. Omeniti velja, da sleherna, zlasti pa neuspešna uporaba vseh prisilnih sredstev lahko vodi do poškodb, ki so lahko za osebo tudi usodne. Za zmanjšanje nastanka poškodb je zato potreben strokovno usposobljen kader, ki je zmožen pravilno ravnati v nastali situaciji ter delovati v skladu s pooblastili in navodili stroke. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, ki vsebuje pregled, primerjavo in analizo domače ter tuje zakonodaje in pregled usposabljanja za uporabo električnega paralizatorja v primerjavi z drugimi policijami Evropske unije. Tuja zakonodaja se nanaša na države Evropske unije in Združene države Amerike. V nadaljnjem raziskovanju bi se lahko naredila primerjava ureditve pogojev med zveznimi državami Združenih držav Amerike, saj so le-ti med sabo različno regulirani. Za primerjavo pogojev bi potrebovali več časa, saj ima vsaka država svojo zakonodajo, v kateri so regulirana sredstva, ki jih uporablja policija. V zaključnem delu so tako vključeni zakonski pogoji v državah Evropske unije za uporabo paralizatorja kot prisilnega sredstva policije in primerjava ureditve pogojev za uporabo električnega paralizatorja med Združenimi državami Amerike in Slovenijo. V prihodnje bi bila potrebna uvedba priročnika in učbenika za študente ter študentke na Policijski akademiji, ki bi omogočala osnovno poznavanje električnega paralizatorja in tehnična navodila za uporabo paralizatorja.
Ključne besede: diplomske naloge, prisilna sredstva, pooblastila policije, električni paralizator, države Evropske unije, poškodbe
Objavljeno: 21.08.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (649,88 KB)

3.
Vpliv ribištva na vedenje in telesne poškodbe velike pliskavke (Tursiops truncatus) v Tržaškem zalivu
Janja Hozner, 2020, magistrsko delo

Opis: Velika pliskavka (Tursiops truncatus) je ena izmed bolj preučevanih vrst kitov na svetu in edina stalno živeča vrsta kitov v severnem delu Jadranskega morja in s tem tudi v slovenskem morju. V Sloveniji se podatke o stanju populacije velike pliskavke zbira od leta 2002. Interakcije in konflikti med delfini in ribiči v Sredozemskem morju so zelo pogost pojav. Te so lahko za delfine kot tudi ribiče pozitivne, negativne ali nevtralne. Raziskava je potekala znotraj Tržaškega zaliva (slovenske teritorialne vode, del hrvaških in italijanskih teritorialnih vod) od leta 2002 do vključno leta 2015. Preučevali smo interakcije med velikimi pliskavkami in različnimi tipi ribiških ladij (s pridneno in pelagično vlečno mrežo). Prav tako smo znotraj naloge opravili analizo količine ulova slovenskega ribištva. Ugotovili smo, da se količina skupnega ulova pelagičnih in pridnenih vlečnih mrež skozi leta zmanjšuje s statistično značilnim trendom. Interakcije delfinov z ribiškimi mrežami kot del njihove prehranjevalne strategije je dobro poznano vedenje. Izmed 455 opažanj smo v 68 (14,9 %) opazili interakcijo delfinov z ribiško ladjo. V 38,2 % so delfini sledili pelagičnim vlečnim mrežam in 62,8 % pridnenim vlečnim mrežam. Kljub temu da količina skupnega ulova z leti pada, se trend opažanj interakcij med delfini in ribiškimi ladjami ne zmanjšuje. Velikost skupin delfinov, ki so sledili vlečnim mrežam, je bila večja kot velikost skupin delfinov brez vključene interakcije. Znotraj opaženih skupin smo opazili tudi prisotnost mladičev. Statistično pomembnih razlik med prisotnostjo mladičev, ko so bile skupine v interakciji ali brez nje, nismo opazili. Da zapleti v ribške mreže predstavljajo hudo grožnjo različnim vrstam kitov, kažejo številne študije. Znotraj naše raziskave smo ugotovili, da ribolovne aktivnosti vplivajo na telesne poškodbe velike pliskavke tudi znotraj Tržaškega zaliva, a večina prisotnih telesnih poškodb znotraj opazovane populacije pripada agresivnim medsebojnim interakcijam.
Ključne besede: velika pliskavka, Tursiops truncatus, delfini, ribištvo, interakcije, telesne poškodbe, vedenje, Tržaški zaliv
Objavljeno: 20.07.2020; Ogledov: 180; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (5,96 MB)

4.
Uporaba prisilnih sredstev v slovenski policiji za obdobje 2008-2016
Srečko Krope, Vladimir Ilić, 2017, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku proučujemo trend uporabe prisilnih sredstev v obdobju 2008–2016 na podlagi letno izdelanih poročil Generalne policijske uprave. Analizirali smo trende uporabe z vidika porasta ali padca števila uporab, kršiteljev in analizirali stanje oseb, zoper katere se prisilna sredstva uporabljajo. Namen je ugotoviti gibanje uporabe prisilnih sredstev policije v daljšem časovnem obdobju. Metode: Opravili smo analizo letnih poročil Generalne policijske uprave s področja uporab prisilnih sredstev. Analizirali smo letna poročila od leta 2008 do leta 2016 ter ugotavljali trende in zakonitosti. Ugotovitve: Rezultati kažejo, da je število uporab prisilnih sredstev v upadanju, da pada število kršiteljev, zoper katere so sredstva uporabljena. Policisti v vseh starostnih strukturah z leti uporabljajo manj prisilnih sredstev, razen policistov v starostni skupini 32–40 let, ki so v porastu, saj gre za najštevilčnejšo starostno strukturo. Omejitve/uporabnost raziskave Raziskava je bila opravljena na podlagi zbranih podatkov o vseh uporabah prisilnih sredstev v policiji v obdobju 2008–2016. Praktična uporabnost: Rezultati so uporabni pri spremljanju uporab prisilnih sredstev ter ukrepih za povečanje varnosti policistov in oseb v policijskem postopku. Izvirnost/pomembnost prispevka: V dosedanjem obdobju so bile opravljene analize za posamezno leto, ne pa tudi za daljše časovno obdobje.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, napadi na policiste, poškodbe kršiteljev, telesna sila
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 174; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (477,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Problematika preiskovanja zavarovalniških goljufij pri telesnih poškodbah v prometnih nesrečah z minimalnim trkom
Nika Berce, 2020, magistrsko delo

Opis: Zavarovalniške goljufije so ena izmed pogostejših oblik gospodarskega kriminala in se pojavljajo na vseh področjih zavarovanj. Družba do njih ni tako kritična kot do ostalih oblik gospodarskega kriminala, saj večinoma še vedno prevladuje mišljenje, da so zavarovalniške goljufije »kaznivo dejanje brez žrtve«. Temu pa v resnici ni tako, saj se zaradi izplačil goljufom vsako leto višajo zavarovalne premije, zato smo žrtve zavarovalniških goljufij vsi zavarovanci. Zavarovalniške goljufije se najpogosteje pojavljajo pri avtomobilskih zavarovanjih zaradi pogostosti teh zavarovanj in veliko različnih možnosti izvršitve. Posebej problematično pa je ugotavljanje in dokazovanje nastanka telesnih poškodb v prometnih nesrečah z minimalnim trkom. Kljub temu, da pri tovrstnih prometnih nesrečah nastane minimalna materialna škoda, so možne tudi telesne poškodbe, najpogostejše so to poškodbe vratne hrbtenice. Postavljanje diagnoze pogosto temelji zgolj na opisu bolečin oškodovanca, saj rentgenska diagnostika poškodb mišičja ne pokaže. Ravno zato se pogosto poraja sum o resničnosti poškodb, ki naj bi nastale pri minimalnih trkih. Pri ugotavljanju nastanka telesnih poškodb pri minimalnih trkih sodeluje več strokovnjakov, tako pravne kot tudi prometne in medicinske stroke. Njihova strokovna mnenja so ključna pri ugotavljanju, ali je do telesnih poškodb res prišlo, ali pa gre za zavarovalniško goljufijo. V magistrskem delu smo se osredotočili na samo problematiko preiskovanja in dokazovanja telesnih poškodb pri minimalnih trkih. Zanimalo nas je, kako obsežna je ta problematika v Sloveniji in kako jo rešujemo. S tem namenom smo opravili tri osebne intervjuje, in sicer z višjim strokovnim sodelavcem za analizo prevar iz Zavarovalnice Triglav, d. d., s specialistko za pravne zadeve škod iz Zavarovalnice Triglav, d. d., in izvedencem medicinske stroke. Pregledali pa smo tudi prakse iz tujine in preverili, kako se s tovrstno problematiko spopadajo v šestih evropskih državah.
Ključne besede: magistrska dela, zavarovalniške goljufije, telesne poškodbe, minimalni trk
Objavljeno: 25.03.2020; Ogledov: 422; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
Laična oskrba opeklin v prvi pomoči
Laura Nemec, 2020, diplomsko delo

Opis: : Opekline predstavljajo raznoliko skupino poškodb glede na vzrok, čas in jakost delovanja povzročitelja na poškodovan predel telesa. Zelo pomembna je prva pomoč ob nastanku opeklin, saj s tem lahko zmanjšamo poznejše posledice. Zaradi tega je pomembno znanje laične populacije pri oskrbi opeklin, saj so po navadi prvi, ki lahko pomagajo. V diplomskem delu smo natančno predstavili opekline ter prvo pomoč pri opeklinah. Na podlagi zbranih podatkov smo v raziskavi ugotovili znanje laične populacije o oskrbi opeklin.
Ključne besede: opeklinske poškodbe, ukrepi, znanje, laična populacija, posledice.
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 387; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (594,00 KB)

7.
Prehod nevarnosti naključnega uničenja iz prodajalca na kupca v mednarodnih pogodbah: analiza sodne prakse
Tomaž Vajnhandl, 2019, magistrsko delo

Opis: Prehod nevarnosti naključnega uničenja oz. poškodovanja je pomembna sestavina kupoprodajne pogodbe. Pravila o prehodu nevarnosti nam povedo, katera izmed strank pogodbe odgovarja za škodo, ki je nastala, čeprav nobena izmed strank ni zakrivila poškodbe. Pri mednarodni prodaji ima ključno vlogo pri urejanju Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, ki jo je v svoj pravni red prenesla večina neodvisnih držav. Dunajska konvencija določa več pravil, kdaj se prehod nevarnosti zgodi. Načeloma je prehod nevarnosti vezan na dobavo blaga. Po dobavi za naključno uničenje odgovarja kupec, razen v primeru, ko je uničenje oz. poslabšanje blaga posledica ravnanja ali opustitve prodajalca. V kolikor želi kupec ohraniti pravne zahtevke zoper prodajalca, mora aktivno ravnati. Poleg dolžnosti, da blago ohranja in preprečuje njegovo poslabšanje, mora blago takoj (čimprej) pregledati ali naročiti njegov pregled in o vseh napakah natančno in hitro obvestiti prodajalca. Sodišča so v primerih pravilnega pregleda in grajanja blaga dokazno breme že tudi prevalile na prodajalca. Vrnitev blaga v bistveno enakem stanju je ena izmed zahtev Dunajske konvencije tako v primerih, ko prodajalec ni dobavil primernega blago kot v primerih, ko ima kupec do prodajalca zahtevke zaradi naključnega uničenja oz. poškodovanja blaga. V mednarodnem prometu blaga stranke v svoje pogodbe zelo pogosto vključujejo klavzule, ki določajo določene sestavine prevozne pogodbe. Med temi sestavinami so tudi pravila, ki urejajo prehod nevarnosti. Najbolj razširjene trgovinske klavzule so klavzule Incoterms. Trenutno so še v veljavi klavzule Incoterms 2010. 1. 1. 2020 bodo v veljavo stopila pravila Incoterms 2020, ki jih stranke, z izrecnim sklicevanjem, lahko uporabijo že danes. Vseh enajst klavzul Incoterms 2010 oz. Incoterms 2020 prehod nevarnosti povezuje z dobavo. Kadar stranki v pogodbo vključita določeno klavzulo Incoterms, ta prevlada nad določili Dunajske konvencije o prehodu nevarnosti. Klavzule Incoterms zelo natančno urejajo prehod nevarnosti, zato se določbe Dunajske konvencije glede instituta prehoda nevarnosti praviloma v celoti umaknejo pravilom iz klavzul Incoterms. O popolni izključitvi Dunajske konvencije glede prehoda nevarnosti vseeno ne moremo govoriti, ko je v pogodbo vključena določena klavzula Incoterms. Dunajska konvencija tudi v primeru, ko je v pogodbo klavzula Incoterms vključena, vsaj teoretično še zmeraj, ureja prehod nevarnosti in dodatno regulira položaj kupca in prodajalca. Čeprav so primeri, ko je Dunajska konvencija dopolnili pravila Incoterms, zelo redki.
Ključne besede: Dunajska konvencija, Incoterms 2020, Incoterms 2010, prehod nevarnosti naključnega uničenja, kršitev pogodbe, dobava blaga, pregled blaga, poškodbe na blagu
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 500; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1002,06 KB)

8.
Varnost pri predmetu tehnika in tehnologija v osnovni šoli
Matej Hočevar, 2019, magistrsko delo

Opis: Izobraževanje in usposabljanje za zdravje in varnost pri delu sta del priprave mladih na delo. Iz tega razloga je naloga zastavljena na način pregleda in predstavitve zakonodajnih zahtev tega področja. Primerjana je zakonodaja v drugi državi in predlagan prenos dobrih praks. Pregledano je Proučene so naloge delodajalcev in učiteljev ter njihove pristojnosti. Strnjena so navodila za ustrezno uporabo osebne varovalne opreme. S pomočjo intervjuja, opravljenega z varnostnim inženirjem, so raziskani pravne okviri delovanja učiteljev tehnike in tehnologije, njihova odgovornost pri poškodbah učencev ter naloge strokovnih delavcev za varstvo pri delu. Z empirično raziskavo je ugotavljano spoštovanje zakonodaje, pritiski na učitelje s strani staršev, raziskan je način njihovega dela in vloga delodajalcev. Analizirana je tudi ustrezna opremljenost učilnic in delovne opreme. Dokazano je, da obstaja nevarnost pri poučevanju tehnike in tehnologije zaradi nepoznavanja in nespoštovanja zakonodaje s strani učiteljev in delodajalcev. Materialni pogoji so zadostni, vendar na spodnji meji sprejemljivega, med drugimi razlogi je ovira finančne narave. Nadzor varnosti je zadovoljiv, saj učitelji menijo, da učence dovolj izobrazijo. Potrjeno je, da učitelji s pomočjo sodobnejših strojev in naprav lažje poučujejo, ter da so šole glede požarne varnosti in nudenja prve pomoči dobro pripravljene.
Ključne besede: Varnost pri tehniki in tehnologiji, zakon, odgovornost učitelja, stroji in naprave, poškodbe.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 463; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
Primerjava biomehanskih karakteristik skeletnih mišic med vrhunskimi in rekreativnimi alpskimi smučarji
Jure Urbanc, 2019, diplomsko delo

Opis: Alpsko smučanje že dolgo velja za slovenski nacionalni šport. Smučajo mladi in manj mladi, profesionalci in rekreativci. Seveda so se smučarska oprema, tehnika in način smučanja z leti spreminjali in spreminjali so se tudi trend in vrste poškodb. Prav zaradi tega smo se odločili, da bomo v diplomski nalogi ugotavljali razlike v biomehanskih karakteristikah skeletnih mišic med vrhunskimi in rekreativnimi alpskimi smučarji. Osredotočili smo se na discipline alpskega smučanja, zato smo podrobneje preučili njihovo tekmovalno tehniko ter razčlenili različne faze smučarskega zavoja. Za lažje razumevanje smo predstavili tehnične značilnosti in pomen smuči in ostale opreme ter discipline, v katerih tekmujejo alpski smučarji. Vsak šport temelji na načinu športne vadbe in tudi preventive, zato smo ob opisu gibalnih in funkcionalnih sposobnosti poudarili tudi pomen športne diagnostike. V zaključku teoretičnega dela smo predstavili sodobno diagnostično metodo za spremljanje značilnosti skeletnih mišic - tenziomiografijo (TMG) in natančno interpretirali njeno uporabo ter izmerjene rezultate – parametre. Vse to smo uporabili v raziskovalnem delu naloge. Raziskovalni del je jedro te diplomske naloge. Podatke, ki smo jih pridobili z metodo TMG, smo obdelali s programom SPSS. Raziskava nam je pokazala ključne razlike med vzorcema skeletnih mišic pri vrhunskih in rekreativnih alpskih smučarjih in s tem podkrepila ugotovitve o vzrokih za nastanek poškodb in o načinih za njihovo preprečitev.
Ključne besede: alpsko smučanje, tehnika smučanja, smučarska oprema, gibalne in funkcionalne sposobnosti, poškodbe, tenziomiografija
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 342; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (736,13 KB)

10.
Samomori z ostrim in/ali koničastim predmetom v osrednji, zahodni in jugovzhodni Sloveniji
Tinkara Bulovec, 2019, magistrsko delo

Opis: Preiskovanje sumljive smrti zahteva skrbno, pozorno in individualno obravnavo dogodka ter sodelovanje vseh deležnikov, ki sodelujejo pri ogledu kraja dejanja. Ugotovitve sodnomedicinskega izvedenca o okoliščinah dogodka, tj. o času in načinu smrti, značilnostih poškodb ter morebitnem predmetu storitve, so ključne za usmeritev nadaljnjega kriminalističnega preiskovanja. Trilema, ki se pojavi ob preiskovanju suma nasilne smrti, je, ali okoliščine dogodka kažejo na nesrečo, samomor ali umor, pri čemer moramo biti še posebno pozorni na možnost fingiranja dogodka. V magistrskem delu so predstavljene ugotovitve raziskave okoliščin samomorov z ostrim in/ali koničastim predmetom, ki je bila izvedena na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Za namen raziskave smo pregledali obdukcijska poročila s pripadajočo dokumentacijo v obdobju med letoma 2008 in 2018 ter izmed njih izbrali samomore z ostrim in/ali koničastim predmetom. V analiziranem obdobju je bilo na ISM 111 obravnav (87 moških in 24 žensk), ki so v 49,5 % storili enostavni, v 50,5 % pa kompleksni samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom. Pri slednjih je bila najpogostejša kombinacija ostrih poškodb (vreznin ali vbodnin) z obešanjem (45,2 %). Čeprav v vzorčnih podatkih prevladujejo moški, smo hipotezo, da moški pogosteje naredijo samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom, na podlagi testa deležev zavrnili. Ugotovili smo, da so poškodbe najpogosteje povzročene z neopredeljenimi ostrimi predmeti (41,2 %), pri natančno opredeljenih predmetih pa so prevladovali kuhinjski noži (17,1 %). Dokazali smo, da so poškodbe najpogosteje na levi polovici telesa, kar potrjuje našo predpostavko, da je ta stran telesa zaradi dominance desne roke bolj dostopna. Najpogosteje so bile poškodbe v predelu podlahti, leve predkomolčne kotanje in levega zapestja. Samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom je bil največkrat storjen doma (65,8 %). Umrli zaradi tovrstnega samomora so bili pogosteje pod vplivom psihoaktivnih zdravil kot alkohola.
Ključne besede: samomori, ostri in koničasti predmeti, poškodbe, vreznine, vbodnine, magistrska dela
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 338; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici