| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
EKONOMSKA ANALIZA NEZGOD PRI DELU S STRANI DELODAJALCA
Meta Lesjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Nezgode pri delu so same po sebi zelo nesrečen dogodek, ki pa lahko povzroči še večje težave, če se v primeru poškodbe ne ravna pravilno. Ko bomo predstavili v diplomski nalogi poškodbe pri delu, bomo lahko lažje preučili problem, ki se dotika stroškov, povezanih s poškodbo pri delu. S sklenitvijo nezgodnega zavarovanja nastanejo stroški, ki pa so odvisni od dela, ki ga opravlja delavec. Ugotovili bomo vzroke poškodb pri delu in kakšne so posledice poškodb ter kako zmanjšati nezgode pri delu, ki je ključ do varnega in zdravega delovnega mesta v podjetju. Analiza stroškov nezgod pri delu pa bo pokazala celotno vrednost poškodbe pri delu in strošek, ki je nastal zaradi bolniške odsotnosti. Predvsem pa je namen diplomske naloge, da podjetja pripomorejo k boljši organizaciji družbe za preprečevanje nezgod pri delu.
Ključne besede: - nezgoda pri delu - poškodba pri delu - zavarovanje - strošek
Objavljeno: 05.01.2010; Ogledov: 2505; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELODAJALCA ZARADI POŠKODB PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI IN MOŽNOST SKLENITVE ZAVAROVANJA
Marjana Miklavčič Podbelšek, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Pri kakršnem koli ravnanju človeka ali opravljanju sleherne dejavnosti, dela oz. lahko nastane škoda, ki jo ima oškodovanec ob določenih pogojih pravico dobiti povrnjeno. Enako je lahko v situaciji pri delu delavca, v delovnem razmerju, s tem da je delavec lahko povzročitelj škode ali oškodovanec na drugi strani. Zakon o delovnih razmerjih ureja primere, ko delavec na delu ali v zvezi z delom delodajalcu povzroči škodo, vendar delavec odgovarja za nastanek škode le, če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. Odgovornost delavca za storjeno škodo se presoja mnogo manj strožje, kot odgovornost delodajalca za škodo delavca, ravno tako pa mu lahko delodajalec storjeno škodo ali odpiše ali zmanjša. V delovnem razmerju pa večkrat nastanejo primeri, ko delavec pri delu ali v zvezi z delom povzroči škodo tretji osebi. V takšnih primerih Zakon o delovnih razmerjih napotuje na 147. člen Obligacijskega zakonika. V tem primeru ni pomembno ali je delavec ravnal tako, kot se od njega zahteva, temveč ali je ravnal tako, kot bi moral ravnati njegov delodajalec. Gre za običajno strožja merila, zato je večinoma delodajalec dolžan tretji osebi povrniti škodo. Odgovornost delodajalca za primer poškodbe delavca pri delu ali v zvezi z delom je določena v 184. členu Zakona o delovnih razmerjih, kjer je določeno, da mora delodajalec delavcu, ki mu je bila pri delu ali v zvezi z delom povzročena škoda, le-to povrniti po splošnih pravilih civilnega prava. To pomeni, da delodajalec za škodo lahko odgovarja krivdno (namen, huda in tudi majhna malomarnost), pa tudi objektivno, to je celo brez kakršnekoli krivde. Odškodninsko zavezo delodajalca v ožjem smislu se v konkretnih primerih ugotavlja s preučevanju temeljnih predpostavk odškodninske odgovornosti – škode, škodljivega dejstva – ravnanja, vzročne zveze in odgovornosti delodajalca. V kolikor so izpolnjene vse temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti, mora delodajalec svojemu delavcu izplačati nastalo škodo. Z sklenjeno zavarovalno pogodbo lahko delodajalec prevali breme posledic tovrstne odškodninske odgovornosti na zavarovalnico. Pri zavarovanju odgovornosti ima oškodovanec na voljo direktni zahtevek proti zavarovalnici. Oškodovancu predhodno ni potrebno seznanjati odgovornih oseb, da je vložil zahtevek za povračilo škode. Vendar zavarovalnica jamči za škodo pod drugačnimi pogoji kot odgovorna oseba (zavarovanec oz. delodajalec) in jamči le v okviru zavarovalne pogodbe, s katero pa so možne različne omejitve ali izključitve jamstva. Pri odgovornostnih zavarovanjih se največkrat pojavljajo sledeče vprašanja: stopnja odgovornosti zavarovanca, ki je krita z zavarovanjem (lahka malomarnost, huda malomarnost), časovna opredelitev zavarovalnega primera (kdaj se šteje, da je nastopil zavarovalni primer, ki je krit z zavarovalno pogodbo), zneskovna omejitev jamstva oz. zavarovalna vsota (po dogodku, po zahtevku, letni agregat) in soudeležba zavarovanca – franšiza. V skladu z zavarovalno pogodbo je zavarovalnica dolžna preučiti zahtevke tako po utemeljenosti kot po višini in ugoditi upravičenim zahtevkom ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki, ter zavarovanca tudi zastopati v morebitnih sodnih postopkih.
Ključne besede: Ključne besede; delovno razmerje, poškodba pri delu, odškodninska odgovornost, škoda, odškodnina, zavarovanje, zavarovalna pogodba.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 8752; Prenosov: 1003
.pdf Celotno besedilo (758,99 KB)

4.
VPLIV OKOLJSKIH DEJAVNIKOV NA POLICISTA PRI UREJANJU PROMETA
Tadej Marcen, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko delovnega okolja policista, ki v križišču usmerja promet. Policisti so pri vsakodnevnem delu zaradi samih postopkov dela stalno izpostavljeni možnim zdravstvenim okvaram in poškodbam (npr. škodljivi fizikalni, kemijski in biološki dejavniki), tako s strani delovnega okolja, kjer opravljajo delo, kakor tudi s strani obravnavanih oseb (npr. fizični napad, prometne nesreče, nujna vožnja s službenimi vozili). Prav ta nepredvidljivost delovnega okolja, lahko privede do hujših zdravstvenih okvar, poškodb ali celo smrti. Zato je potrebno nujno stalno ugotavljati nevarnosti ter ocenjevati tveganja katerim je policist pri svojem delu izpostavljen. Na osnovi ocene tveganja lahko določamo ustrezne varnostne ukrepe policistom z osnovnim namenom zagotavljanja čim višje stopnje varnosti in zdravja pri delu.
Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, ocena tveganja, poškodba pri delu, varnostni ukrepi, policija, policist
Objavljeno: 24.02.2012; Ogledov: 1725; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

5.
PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU NESREČE PRI DELU
Petra Bračič, 2013, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Nesreča pri delu predstavlja vsako nesrečo, ki se zgodi pri delu ali v zvezi z delom. Vzrokov za nesreče pri delu je veliko, v osnovi pa jih lahko razdelimo na subjektivne in objektivne. Pravni viri, ki urejajo nesrečo pri delu predstavljajo skupek slovenskih in mednarodnih predpisov. Posledice nesreče pri delu so poškodbe, ki so lahko lažje, hujše, včasih žal tudi usodne. Za preprečevanje nesreč je moralno in zakonsko odgovoren delodajalec. Obveznosti delodajalca določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št. 43/2011, ZVZD-1), kot temeljni in specialni zakon. Delodajalcu zakon določa številne obveznosti kot so: ocena tveganja z izjavo o varnosti, usposabljanje delavcev, obveščanje delavcev, predhodno varstvo, promocija zdravja pri delu, določitev strokovnega sodelavca, idr. Obveznost delodajalca je hkrati pravica delavca. Položaj delavca v pravnih virih pa ni opredeljen le z njegovimi pravicami, ampak tudi z njegovimi dolžnostmi (kot npr.: upoštevanje navodil delodajalca, uporaba varnostne opreme, zdravniški pregled, idr.) V primeru, ko se delavec pri delu poškoduje, mu pripada primerna odškodnina. Predhodno je potrebno ugotoviti kdo je kriv za nesrečo, je to v celoti delodajalec s tem, ko ni sprejel ukrepov, ki mu jih nalagajo predpisi za področje varnosti in zdravja pri delu ali je k nesreči prispeval tudi delavec sam, s tem ko je pri delu ravnal neskrbno in ni upošteval delodajalčevih navodil. Odgovornost delodajalca je lahko krivdna, kar je v slovenskem obligacijskem pravu pravilo, ali pa objektivna. Zaradi škode, ki bo delavcu nastala ob nastopu nesreče pri delu, bo delavcu pripadala odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki predstavlja le zadoščenje oz. satisfakcijo in nima pomena restitucije oz. vrnitve v prejšnje stanje, lahko pa bo delavec zahteval tudi odškodnino za premoženjsko škodo.
Ključne besede: Ključne besede: nesreča pri delu, poškodba pri delu, pravice in dolžnosti delavca, obveznosti delodajalca, odgovornost delodajalca.
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1576; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (878,76 KB)

6.
Regresni zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zoper delodajalca zaradi neizvedenih ustreznih ukrepov varstva pri delu
Andreja Verk Završnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujem regresne zahtevke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zoper delodajalca, zaradi neizvedenih ustreznih ukrepov varstva pri delu. Gre za odškodninsko odgovornost delodajalca na podlagi 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Obvezno zdravstveno zavarovanje je v Republiki Sloveniji enotno, kar pomeni, da se z njim zagotavljajo pravice ob nastanku poškodbe in bolezni izven dela kot tudi ob nastanku poškodbe ali poklicne bolezni. Zavarovanje se izvaja po načelih socialne pravičnosti in solidarnosti. Zavarovanje je obvezno za vse osebe, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje. Zavarovane osebe imajo ob nastopu zdravstvenega primera pravice do dajatev v naravi in denarju, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje se zagotavljajo s prispevki, ki jih plačujejo zavarovanci, delodajalci in drugi z zakonom določeni zavezanci. Vseh nezgod pri delu delodajalci ne morejo preprečiti, vendar lahko višjo raven varnosti in zdravja pri delu dosežejo z odpravljanjem in zmanjševanjem tveganj, ki so jim delavci med svojim delom izpostavljeni. Glavna naloga delodajalca je, da zagotovi, kolikor je izvedljivo, da so delovna mesta, stroji, oprema in procesi pod njihovim nadzorom varni in brez nevarnosti za zdravje in poškodbe. Nespoštovanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in tudi drugih predpisov, sprejetih za varnost ljudi, pomeni poleg kazenske tudi odškodninsko odgovornost delodajalca. Opustitev varnosti in zdravja pri delu povzroča povečane izdatke, ki se kažejo tudi v zdravstveni blagajni. Tako je delodajalec na področju zdravstvenega zavarovanja odškodninsko odgovoren Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi in v kolikor je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom. Jedro proučevanja se nanaša na pravno ureditev regresnih zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije napram delodajalcu. Posebno pozornost v magistrskem delu namenjam tudi ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja in varnosti in zdravja pri delu ter samemu oblikovanju regresnega zahtevka s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer z vidika določitve višine škode in presoje delodajalčevih kršitev. Proučujem tudi primere regresnih zahtevkov in sodno prasko s predmetnega področja. V povezavi z odgovornostjo delodajalca proučujem tudi možnost izključitve odškodninske odgovornosti delodajalca v primeru male malomarnosti, in sicer z vidika kritja stroškov iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sredstev komercialnih zavarovalnic na podlagi zavarovanja delodajalčeve odgovornosti. Na podlagi zaključkov v magistrskem delu podajam ugotovitve povezane z izključitvijo odškodninske odgovornosti za malo malomarnost delodajalca in predlog, da se z zakonom določi, da so v zavarovanje odgovornosti vključeni tudi regresni in odškodninski zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kakor je to določeno že na drugih področjih (na primer na področju prometa).
Ključne besede: Zdravstveno zavarovanje, prispevki za zdravstveno zavarovanje, varnost in zdravje pri delu, nezgoda pri delu, poškodba pri delu, odškodninska odgovornost delodajalca, povrnitev škode, regresni zahtevek, zavarovanje odgovornost delodajalca, diferencirana prispevna stopnja
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 769; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici