1. Dejavniki tveganja za travmatsko možgansko krvavitevJure Preložnik, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Travmatska poškodba možganov (TPM) in intrakranialna krvavitev (TMK) zaradi poškodbe glave še vedno predstavljata glavni vir invalidnosti in lahko vodita v telesne, kognitivne in psihološke motnje ter trajno invalidnost. Incidenca se razlikuje, najvišja je pri starejših ljudeh (1682 na 100.000 ljudi) in najnižja pri mladih odraslih (1010 na 100.000 ljudi). Ocenjuje se, da se pri 13 do 35 % pacientov po poškodbi glave razvije intrakranialna krvavitev. Naš cilj je bil najti različne dejavnike tveganja za intrakranialno krvavitev pri pacientih s poškodbo glave.
Ključne besede: travmatska poškodba možganov, intrakranialna krvavitev, poškodba glave
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (626,07 KB) |
2. Preprečevanje sekundarnih možganskih okvar pri oskrbi poškodovanca na terenu s povečanim znotrajlobajskim tlakomŽiga Sirk, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: poškodbe glave oziroma travmatske poškodbe možganov so velik javno zdravstveni problem. S pravilnim ukrepanjem zniževanja znotrajlobanjskega tlaka in z ustreznim transportom lahko precej izboljšamo klinične izide pri takšnih pacientih.
Metode: uporabili smo opisno metodo dela in dodatno metodo analize, kompilacije, komparacije ter sinteze. Znanstveno literaturo smo iskali v tujih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect in v iskalniku Google Učenjak.
Rezultati: v končno analizo smo vključili 16 raziskav. Ugotovili smo, da traneksamična kislina ne vpliva na zmanjšano umrljivost, hipoksija in hipotenzija povečujeta umrljivost, predbolnišnična intubacija v primerjavi z intubacijo v urgentnem centru nima vpliva na umrljivost, ketamin, apliciran v bolusu, zniža znotrajlobanjski tlak, hipertonične raztopine, v primerjavi s fiziološko raztopino ali Ringerjevim laktatom, ne vplivajo na boljše možnosti preživetja, dvig vzglavja za 30° zniža znotrajlobanjski tlak.
Razprava in zaključek: traneksamična kislina nima vpliva na boljše preživetje in funkcionalne izide, hipoksija in hipotenzija pomembno vplivata na dodatne poškodbe možganov, predbolnišnična intubacija nima bistvene prednosti pred intubacijo v urgentnem centru, ketamin, apliciran v bolusu, zniža znotrajlobanjski tlak in je varen za uporabo. Trenutni podatki ne dovoljujejo priporočila o tem, kateri vrsti tekočine bi bilo potrebno dati prednost. Dvig vzglavja za 30° pripomore k zmanjšanju sekundarne poškodbe možganov
Ključne besede: znotrajlobanjski tlak, predbolnišnična oskrba, poškodba glave, sekundarna poškodba možganov
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 592; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,44 MB) |
3. Prehospital hyperoxemia does not influence the functional neurological outcome in polytraumatized patients with traumatic head injuryVitka Vujanović, Tine Pelcl, Mateja Špindler, Zalika Klemenc-Ketiš, Matej Strnad, 2013, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Introduction: The association between hyperoxemia and neurological outcome in trauma patients is not clear. We examined the association between prehospital hyperoxemia and neurological outcome in polytraumatized patients. Methods: This was a retrospective study of polytraumatized patients with traumatic head injury who were endotracheal intubated and ventilated with supplemental oxygen (100%) in the prehospital emergency setting. Arterial partial oxygen pressure (PaO2) was measured after the arrival to the hospital trauma center. We included the patients with initial PaO2 above 160 mmHg (hyperoxemia group). The severity of the trauma was determined upon the admission to the hospital by injury severity scale (ISS) and the outcome was assessed at the discharge from the hospital using Glasgow coma scale (GCS), Glasgow outcome scale (GOS) and Cerebral performance categories scale (CPC). Mann-Whitney's test was used for data analysis. Results: Sixty patients were involved in the study. Forty-eight (80%) of them were men and 86.7% sustained blunt trauma. Hyperoxemia was present in 41.6% of patients. Initial average ISS was 38, in patients with normoxemia 32.5 and in patients with hyperoxemia 35.4. Discharge GCS, GOS and CPC in hyperoxemia group compared to normoxemia group were 9.86 vs. 9.33 (p=0.503), 2.52 vs. 2.24 (p=0.613) and 3.10 vs. 3.19 (p=0.936) with the duration of hospitalization of 26.64 days vs. 27.72 days (p=0.984). Conclusions: Prehospital hyperoxemia did not influence the functional neurological outcome. One of the reasons for this finding could be short arrival time to the trauma center where repeated analysis of arterial blood gases were performed. Therefore, correction of fraction of inspired oxygen according to the arterial blood gases analysis shorten the time of hyperoxemia thus reduced neuronal brain damage. References: Beynon et al. Brain tissue oxygen monitoring and hyperoxic treatment in patients with traumatic brain injury. J Neurotrauma 2012;29:2109-23. Brenner et al. Association between early hyperoxia and worse outcomes after traumatic brain injury. Arch Surg. 2012; 16:1-5. Davis et al. Both hypoxemia and extreme hyperoxemia may be detrimental in patients with severe traumatic brain injury. J Neurotrauma 2009;26:2217-23.
Ključne besede: poškodba glave, nujna medicina
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1653; Prenosov: 101
 Povezava na celotno besedilo |
4. Analiza vzrokov in opis vrste poškodbe glave obravnavanih v podravski regiji med leti 2006 - 2008.Amadeja Živko, 2012, diplomsko delo Opis: V prvem delu diplomske naloge je predstavljena anatomija glave in fiziologija možganov s poudarkom na fizioloških procesih v živčnem traktu. Sledi opis vrst poškodb glave, zapleti pri poškodbah glave in prognoza bolnikov s poškodbo glave. Predstavljeno je konzervativno in operativno zdravljenje poškodb glave, zdravstvena nega bolnika s poškodbo glave in njegova socialna, fizična in profesionalna rehabilitacija.
V empiričnem delu je prestavljena analiza vzrokov poškodbe glave, vrst poškodb glave in primerjava poškodb in vzrokov poškodb med leti od 2006 do 2008 v Splošni bolnišnici Dr. Jožeta Potrča Ptuj. Najpogostejši vzrok poškodbe glave je prometna nesreča, najpogostejša vrsta poškodbe glave pa je pretres možganov. Razlike med poškodbami med leti od 2006 do 2008 obstajajo, razlike med vzroki poškodb med leti od 2006 do 2008 prav tako obstajajo.
Ključne besede: poškodba glave, medicinska sestra, pacient, zdravljenje, zdravstvena nega, negovalne diagnoze.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 3133; Prenosov: 486
Celotno besedilo (1,33 MB) |
5. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z VSTAVLJENO ICP ELEKTRODO IN ZUNANJO VENTRIKULARNO DRENAŽODamjana Gobec, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega bolnika, ki ima zaradi hude poškodbe glave vstavljeno elektrodo za merjenje intrakranialnega pritiska in zunanjo ventrikularno drenažo. Na začetku smo anatomsko, fiziološko in patološko razdelili možgane.
Predstavili smo vlogo medicinske sestre pri oskrbi in zdravstveni negi takega bolnika, podrobnosti o merjenju znotrajlobanjskega pritiska in elektrodi za merjenje intrakranialnega pritiska, ter namembnost zunanje ventrikularne drenaže. Zelo pomembna je tudi rehabilitacija in vključitev tega bolnika nazaj v socialno okolje. Prikazani so ukrepi za stabilizacijo in zmanjšanje povišanega intrakranialnega pritiska, ter zdravljenje, kadar osnovni ukrepi ne pomagajo. Ob tem pa ima zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre velik pomen.
Oddelek, kjer se zdravijo najtežji bolniki s hudimi poškodbami glave, zahteva izkušeno in strokovno usposobljeno osebje, medicinske sestre pa so vsekakor del tega tima.
Ključne besede: huda poškodba glave, ICP elektroda, zunanja ventrikularna drenaža, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 6399; Prenosov: 1321
Celotno besedilo (1004,60 KB) |
6. OBRAVNAVA POŠKODOVANCA Z AKUTNO POŠKODBO GLAVE IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OSKRBIDanijela Ćulibrk, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje obravnavo poškodovanca z akutno poškodbo glave in vlogo medicinske sestre pri oskrbi. Opisana je anatomija s patofiziologijo glave, vrste poškodb glave, temeljni postopki oživljanja, celostna obravnava in oskrba poškodovanca v predbolniščničnem okolju ter v urgentnem kirurškem bloku. Opisane so naloge travma tima, vloga medicinske sestre pri obravnavi in najpogostejše negovalne diagnoze pri poškodovancu z akutno poškodbo glave. Izpostavljeno je delo in obremenjenost medicinske sestre s poškodovancem z akutno poškodbo glave v Urgentnem kirurškem bloku vključujoč tudi svojce poškodovanega.
Ključne besede: glava, poškodba glave, zdravljenje, zdravstvena nega, klinična pot, oskrba poškodovanca.
Objavljeno v DKUM: 18.09.2009; Ogledov: 5262; Prenosov: 1141
Celotno besedilo (1,47 MB) |
