| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Zdravstvena nega bolnika po poškodbi hrbtenice
Mira Karčovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je sprva opredeljena topografska in funkcionalna anatomija hrbtenice, nato pa najpogostejše poškodbe le-te. Sledi kratek pregled osnovnih diagnostičnih metod in vrst zdravljenja. Poškodbe hrbtenice se najpogosteje zgodijo v delovnih okoljih, prometu in športu. Zvin vratne hrbtenice je najpogostejša poškodba hrbtenice in se zdravi konzervativno. Popolna ohromelost zgornjih in spodnjih udov (tetraplegija) je lahko posledica nestabilnih zlomov vratne hrbtenice s spremljajočo okvaro hrbtenjače. Takšne poškodbe se zdravijo operativno. Razložene so teoretske osnove zdravstvene nege in pojasnjena procesna metoda dela. Praktično izvajanje zdravstvene nege temelji na specifičnosti bolnikovega zdravstvenega stanja in problemov pri izpolnjevanju osnovnih življenjskih aktivnosti, ki jih je opredelila Virginija Henderson. Specialist zdravstvene nege je nujen član zdravstvenega in rehabilitacijskega tima, znotraj katerega opravlja samostojno zdravstveno nego in sodeluje v diagnostično – terapevtski obravnavi z izvajanjem številnih medicinsko tehničnih posegov, posebej pri hospitaliziranih in operiranih bolnikih. Namen službe zdravstvene nege je izvajati celostno in kakovostno zdravstveno nego utemeljeno na načelih stroke, humanosti, morale in etike.
Ključne besede: hrbtenica, poškodba, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega, rehabilitacija
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 6642; Prenosov: 1404
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
OBRAVNAVA PACIENTOV PRI OCENI, TERAPIJI, REHABILITACIJI IN PREVENTIVI PROBOJNIH POŠKODB OČESA
Sanela Ruparčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje vlogo medicinske sestre pri oceni, terapiji, rehabilitaciji in preventivi probojnih poškodb očesa. Poudarek je na zdravstveni negi, ki je predvsem usmerjena v preventivo pred probojnimi poškodbami očesa z večjo prosvetljenostjo ljudi. V teoretičnem delu diplomskega dela so iz literature zbrani pomembni podatki o vzrokih in možnih nastankih probojnih poškodb očesa, zdravljenju le teh ter posebnostih zdravstvene nege očesnega bolnika. Raziskovalni del nas seznanja o pogostosti probojnih poškodb očesa glede na starost in spol, operativnih posegih, ki so največkrat potrebni po nastanku poškodbe ter o uporabi zaščitnih sredstev za preprečevanje tovrstnih poškodb. Pri raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metoda dela. Tehnika zbiranja podatkov je bila retrospektivna analiza podatkov. Podatki, potrebni za izdelavo diplomske naloge, so bili pridobljeni iz medicinske dokumentacije ter obdelani na Očesni kliniki v Ljubljani v letih 2005 do 2007. Diplomsko delo je v pomoč vsem, ki se srečujemo z osebami, s probojno poškodbo očesa, kot tudi tistimi, ki so pri svojem delu tovrstnim poškodbam najbolj izpostavljeni.
Ključne besede: Odprta poškodba oči, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno: 13.04.2011; Ogledov: 2296; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (793,94 KB)

4.
OBRAVNAVA POŠKODOVANCA Z AKUTNO POŠKODBO GLAVE IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OSKRBI
Danijela Ćulibrk, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje obravnavo poškodovanca z akutno poškodbo glave in vlogo medicinske sestre pri oskrbi. Opisana je anatomija s patofiziologijo glave, vrste poškodb glave, temeljni postopki oživljanja, celostna obravnava in oskrba poškodovanca v predbolniščničnem okolju ter v urgentnem kirurškem bloku. Opisane so naloge travma tima, vloga medicinske sestre pri obravnavi in najpogostejše negovalne diagnoze pri poškodovancu z akutno poškodbo glave. Izpostavljeno je delo in obremenjenost medicinske sestre s poškodovancem z akutno poškodbo glave v Urgentnem kirurškem bloku vključujoč tudi svojce poškodovanega.
Ključne besede: glava, poškodba glave, zdravljenje, zdravstvena nega, klinična pot, oskrba poškodovanca.
Objavljeno: 18.09.2009; Ogledov: 4080; Prenosov: 941
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

5.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z VSTAVLJENO ICP ELEKTRODO IN ZUNANJO VENTRIKULARNO DRENAŽO
Damjana Gobec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega bolnika, ki ima zaradi hude poškodbe glave vstavljeno elektrodo za merjenje intrakranialnega pritiska in zunanjo ventrikularno drenažo. Na začetku smo anatomsko, fiziološko in patološko razdelili možgane. Predstavili smo vlogo medicinske sestre pri oskrbi in zdravstveni negi takega bolnika, podrobnosti o merjenju znotrajlobanjskega pritiska in elektrodi za merjenje intrakranialnega pritiska, ter namembnost zunanje ventrikularne drenaže. Zelo pomembna je tudi rehabilitacija in vključitev tega bolnika nazaj v socialno okolje. Prikazani so ukrepi za stabilizacijo in zmanjšanje povišanega intrakranialnega pritiska, ter zdravljenje, kadar osnovni ukrepi ne pomagajo. Ob tem pa ima zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre velik pomen. Oddelek, kjer se zdravijo najtežji bolniki s hudimi poškodbami glave, zahteva izkušeno in strokovno usposobljeno osebje, medicinske sestre pa so vsekakor del tega tima.
Ključne besede: huda poškodba glave, ICP elektroda, zunanja ventrikularna drenaža, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 4131; Prenosov: 1006
.pdf Celotno besedilo (1004,60 KB)

6.
EKONOMSKA ANALIZA NEZGOD PRI DELU S STRANI DELODAJALCA
Meta Lesjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Nezgode pri delu so same po sebi zelo nesrečen dogodek, ki pa lahko povzroči še večje težave, če se v primeru poškodbe ne ravna pravilno. Ko bomo predstavili v diplomski nalogi poškodbe pri delu, bomo lahko lažje preučili problem, ki se dotika stroškov, povezanih s poškodbo pri delu. S sklenitvijo nezgodnega zavarovanja nastanejo stroški, ki pa so odvisni od dela, ki ga opravlja delavec. Ugotovili bomo vzroke poškodb pri delu in kakšne so posledice poškodb ter kako zmanjšati nezgode pri delu, ki je ključ do varnega in zdravega delovnega mesta v podjetju. Analiza stroškov nezgod pri delu pa bo pokazala celotno vrednost poškodbe pri delu in strošek, ki je nastal zaradi bolniške odsotnosti. Predvsem pa je namen diplomske naloge, da podjetja pripomorejo k boljši organizaciji družbe za preprečevanje nezgod pri delu.
Ključne besede: - nezgoda pri delu - poškodba pri delu - zavarovanje - strošek
Objavljeno: 05.01.2010; Ogledov: 2505; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE PRI BOLNIKU S POŠKODBO HRBTENICE
JELENA ČUBRA, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen, kompleksnost in specifičnost zdravstveno-vzgojnega dela medicinske sestre pri bolniku s poškodbo hrbtenice ter pomebno vlogo tega v procesu zdravljenja in rehabilitacije.
Ključne besede: hrbtenica, bolnik, poškodba, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 3228; Prenosov: 690
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

8.
Zdravstvena nega s poškodbo prsnega koša
Sandi Zorjan, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz medicinskega in negovalnega dela. Prvi del predstavlja anatomijo in fiziologijo dihal, najpogostejše poškodbe prsnega in njihovo zdravljenje. Opisana je tudi prva pomoč in nujna medicinska pomoč pri poškodbah prsnega koša. Drugi del diplomske naloge predstavlja zdravstveno nego bolnika s poškodbo prsnega koša. Razložene so teoretične osnove zdravstvene nege in pojasnjena je procesna metoda dela. Praktično izvajanje zdravstvene nege temelji na specifičnosti bolnikovega zdravstvenega stanja in problemih pri izpolnjevanju osnovnih življenjskih aktivnosti, po opredelitvi Virginije Henderson. Prikazan je proces zdravstvene nege in opisana je vloga medicinske sestre pri obravnavi bolnika s poškodbo prsnega koša pred in po operaciji.
Ključne besede: prsni koš, poškodba, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega, osnovne življenjske aktivnosti
Objavljeno: 11.06.2010; Ogledov: 3293; Prenosov: 793
.pdf Celotno besedilo (741,73 KB)

9.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELODAJALCA ZARADI POŠKODB PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI IN MOŽNOST SKLENITVE ZAVAROVANJA
Marjana Miklavčič Podbelšek, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Pri kakršnem koli ravnanju človeka ali opravljanju sleherne dejavnosti, dela oz. lahko nastane škoda, ki jo ima oškodovanec ob določenih pogojih pravico dobiti povrnjeno. Enako je lahko v situaciji pri delu delavca, v delovnem razmerju, s tem da je delavec lahko povzročitelj škode ali oškodovanec na drugi strani. Zakon o delovnih razmerjih ureja primere, ko delavec na delu ali v zvezi z delom delodajalcu povzroči škodo, vendar delavec odgovarja za nastanek škode le, če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. Odgovornost delavca za storjeno škodo se presoja mnogo manj strožje, kot odgovornost delodajalca za škodo delavca, ravno tako pa mu lahko delodajalec storjeno škodo ali odpiše ali zmanjša. V delovnem razmerju pa večkrat nastanejo primeri, ko delavec pri delu ali v zvezi z delom povzroči škodo tretji osebi. V takšnih primerih Zakon o delovnih razmerjih napotuje na 147. člen Obligacijskega zakonika. V tem primeru ni pomembno ali je delavec ravnal tako, kot se od njega zahteva, temveč ali je ravnal tako, kot bi moral ravnati njegov delodajalec. Gre za običajno strožja merila, zato je večinoma delodajalec dolžan tretji osebi povrniti škodo. Odgovornost delodajalca za primer poškodbe delavca pri delu ali v zvezi z delom je določena v 184. členu Zakona o delovnih razmerjih, kjer je določeno, da mora delodajalec delavcu, ki mu je bila pri delu ali v zvezi z delom povzročena škoda, le-to povrniti po splošnih pravilih civilnega prava. To pomeni, da delodajalec za škodo lahko odgovarja krivdno (namen, huda in tudi majhna malomarnost), pa tudi objektivno, to je celo brez kakršnekoli krivde. Odškodninsko zavezo delodajalca v ožjem smislu se v konkretnih primerih ugotavlja s preučevanju temeljnih predpostavk odškodninske odgovornosti – škode, škodljivega dejstva – ravnanja, vzročne zveze in odgovornosti delodajalca. V kolikor so izpolnjene vse temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti, mora delodajalec svojemu delavcu izplačati nastalo škodo. Z sklenjeno zavarovalno pogodbo lahko delodajalec prevali breme posledic tovrstne odškodninske odgovornosti na zavarovalnico. Pri zavarovanju odgovornosti ima oškodovanec na voljo direktni zahtevek proti zavarovalnici. Oškodovancu predhodno ni potrebno seznanjati odgovornih oseb, da je vložil zahtevek za povračilo škode. Vendar zavarovalnica jamči za škodo pod drugačnimi pogoji kot odgovorna oseba (zavarovanec oz. delodajalec) in jamči le v okviru zavarovalne pogodbe, s katero pa so možne različne omejitve ali izključitve jamstva. Pri odgovornostnih zavarovanjih se največkrat pojavljajo sledeče vprašanja: stopnja odgovornosti zavarovanca, ki je krita z zavarovanjem (lahka malomarnost, huda malomarnost), časovna opredelitev zavarovalnega primera (kdaj se šteje, da je nastopil zavarovalni primer, ki je krit z zavarovalno pogodbo), zneskovna omejitev jamstva oz. zavarovalna vsota (po dogodku, po zahtevku, letni agregat) in soudeležba zavarovanca – franšiza. V skladu z zavarovalno pogodbo je zavarovalnica dolžna preučiti zahtevke tako po utemeljenosti kot po višini in ugoditi upravičenim zahtevkom ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki, ter zavarovanca tudi zastopati v morebitnih sodnih postopkih.
Ključne besede: Ključne besede; delovno razmerje, poškodba pri delu, odškodninska odgovornost, škoda, odškodnina, zavarovanje, zavarovalna pogodba.
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 8752; Prenosov: 1003
.pdf Celotno besedilo (758,99 KB)

10.
Izboljšava mehanizma za vpetje naslona za glavo na avtomobilski sedež
Jernej Krevs, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Naloga temelji na razvoju samodejno nastavljivega mehanizma za vpetje vzglavnika na sprednjih sedežih avtomobila, ki bi pripomogel k večji varnosti potnikov. Opisani so do sedaj že obstoječi mehanizmi, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, ter zakonska določila in specifikacije izdelka, ki jih moramo pri konstruiranju mehanizma dosledno upoštevati. Prikazan je princip delovanja mehanizma, na podlagi katerega so našteti delovni principi, za katere s pomočjo morfološke matrike izberemo rešitve. Iz teh so sestavljeni različni koncepti, ki so ovrednoteni. Najboljše ocenjen koncept je na koncu zmodeliran s 3D programom ter pripravljen za nadaljnji razvoj in proizvodnjo.
Ključne besede: avtomobilski vzglavnik, mehanizem vpetja, samodejno nastavljanje, poškodba vratnega dela hrbtenice, razvojni postopek
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1589; Prenosov: 50
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici