| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Doživljanje izgube po možganski poškodbi
Ema Rojnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Možganska poškodba predstavlja pomemben dogodek v posameznikovem življenju, saj vpliva na vsa področja njegovega delovanja, posledice pa so lahko obsežne in dolgotrajne. Po poškodbi se pacient in njegova okolica srečujeta z velikimi spremembami ter izgubami predhodnih lastnosti in sposobnosti. V raziskavi smo proučili odnose med lastnostmi posameznika in možganske poškodbe (starostjo, spolom, stopnjo dosežene izobrazbe, časom, pretečenim od poškodbe) ter posledicami možganske poškodbe (subjektivnimi občutki izgube, prilagodljivostjo, samozavedanjem, simptomi depresije, simptomi anksioznosti, samospoštovanjem). Vključili smo 22 udeležencev (13 moških, devet žensk), starih med 32 in 68 let, ki so doživeli možgansko poškodbo in so vključeni v program rehabilitacije. S pomočjo različnih vprašalnikov smo ugotovili, da se pri udeležencih kaže pozitivno psihološko doživljanje brez večjih težav. Zaključujemo, da se pri posameznikih več let po možganski poškodbi kažejo nizka izraženost občutkov izgube, zmerna prilagodljivost, nizka izraženost simptomov depresije in anksioznosti ter zmerno do visoko samospoštovanje. Podskupine udeležencev (glede na spol, starost, čas, stopnjo dosežene izobrazbe, čas, pretečen od poškodbe) se na področju psiholoških posledic možganske poškodbe ne razlikujejo pomembno. V prihodnje predlagamo več raziskav na področju doživljanja po možganski poškodbi v slovenskem okolju. Slednje bi lahko pripomoglo k izdelavi priporočil za posameznike, ki se s tovrstno situacijo soočajo, saj takšne smernice še niso oblikovane.
Ključne besede: možganska poškodba, doživljanje izgube, prilagodljivost
Objavljeno: 12.04.2021; Ogledov: 99; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (729,64 KB)

2.
Poznavanje prve pomoči pri poškodbah oči med študenti zdravstvene nege
Florijan Lovrenčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Poškodbe očesa so v svetovnem merilu pomemben vzrok za okvaro vida in predstavljajo veliko breme za zdravstveno varstvo. Razdelimo jih glede na anatomijo, vzrok in način nastanka. Zdravstveni delavec nujne medicinske pomoči ne sme odkloniti. V svoji raziskavi smo želeli ugotoviti, kako dobro študenti zdravstvene nege poznajo poškodbe očesa in ali bi znali pravilno nuditi prvo pomoč osebi s poškodbo očesa, kar bo zanje v prihodnosti izrednega pomena. Metode: Podatke za empirični del raziskave smo pridobili z anketiranjem študentov 3. letnika in absolventov zdravstvene nege ene fakultete v Sloveniji. Podatke smo analizirali, grupirali ter prikazali s pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word. Uporabili smo deskriptivno statistično metodo analize podatkov. Rezultati: V raziskavo smo vključili 70 anketirancev, 77 % jih je predhodno obiskovalo srednjo zdravstveno šolo. Največ anketirancev bi znalo pravilno oskrbeti kemično poškodbo očesa (64 %), najmanj pa svetlobno (37 %) in topo (31 %) poškodbo ter tujek v očesu (26 % nezasajeni, 34 % zasajeni). Anketiranci so svoje znanje prve pomoči s celotnega področja poškodb oči povprečno ocenili s 3,2 ± 0,8 (1 – najslabše, 5 – najboljše). S tega področja si 93 % anketirancev želi več izobraževanja. Zaključek: Ob zaključku študija je znanje študentov zdravstvene nege o prvi pomoči pri poškodbah oči nezadostno. V večini so se pravilno odločili za najpomembnejše ukrepe, odstotek popolnoma pravilno oskrbljenih poškodb pa je bil nizek. Predlagamo obnovitvene tečaje prve pomoči v vsakem letniku študija.
Ključne besede: oftalmologija, anatomija očesa, poškodba očesa, prva pomoč, znanje, urgentna stanja v oftalmologiji
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 447; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (784,30 KB)

3.
Management razjed zaradi pritiska v akutni kirurški obravnavi pacienta
Doroteja Pavlič Kerndl, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Management RZP je del zdravstvene nege, ki zahteva poznavanje dejavnikov tveganja, principov ocene tveganja, preprečevanja, identifikacije in zdravljenja. Celostni pristop k preprečevanju in obravnavi RZP od izvajalcev zdravstvene nege zahteva dodatna znanja in izkušnje. Namen magistrskega dela je opredeliti in opisati management RZP v akutni kirurški obravnavi pacienta. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izvedli smo deskriptivno študijo z metodo anketiranja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi izsledkov literature. Za prikaz rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike in metode inferenčne statistike. Za potrditev hipotez smo uporabili Spearmanov koeficient korelacije, T –test in Mann-Whitney test. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je med spremenljivkama ovire za nedosledno izvajanje preventivnih ukrepov ter dejavniki organizacije korelacija šibka, negativna (rs=-0,129; p=0,212). Mann-Whitney test je pokazal, da obstajajo statistično pomembne razlike med delovno dobo in preventivnim delovanjem. Izvajalci zdravstvene nege z daljšo delovno dobo v povprečju višje ocenjujejo področje preventivnega delovanja pri RZP (Z=-2,919; p=0,004). Ugotavljamo tudi, da med izvajalci zdravstvene nege z dodiplomsko in podiplomsko izobrazbo ter tistimi s srednješolsko izobrazbo obstajajo statistično pomembne razlike pri prepoznavi preventivnih ukrepov in obravnavi pacienta z RZP (Z=-2,418; p=0,016). Diskusija in zaključek: RZP je pomemben kazalnik kakovosti zdravstvene nege, vendar kljub napredku, obstoju smernic in novih znanj ostaja pojavnost RZP nespremenjena že več desetletij. Management RZP v akutni kirurški obravnavi pacienta zajema ocenjevanje tveganja za nastanek RZP, preventivno delovanje, v primeru pojava RZP pa temeljito multidisciplinarno obravnavo pacienta z RZP. Izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege na področju preventivnega delovanja je ključnega pomena in predstavlja temeljno aktivnost zdravstvene nege v obravnavi RZP.
Ključne besede: poškodba tkiva zaradi pritiska, management, preventiva, znanje, ovire
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 708; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1023,39 KB)

4.
Kakovost življenja starostnika po zlomu kolka
Romana Markovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zlom kolka je eden izmed najpogostejših poškodb starejših ljudi, ki povzroči nenadno spremembo v življenju. Za posledico ima lahko izrazito poslabšanje kakovosti življenja in je kljub napredku medicine še vedno smrtno nevarna poškodba. Samostojni posamezniki imajo lahko po poškodbi težave z gibanjem, postanejo odvisni pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela za opisovanje že obstoječih stanj in dejstev. Iskanje literature smo opravili v Univerzitetni knjižnici Maribor, v knjižnici Fakultete za zdravstvene vede Maribor in v tujih podatkovnih bazah Medline, PubMed, COBISS. Pri iskanju literature smo uporabili jezikovni kriterij, omejili smo se na strokovne in znanstvene članke objavljene v angleščini ter slovenščini. Vključili smo članke do katerih smo lahko dostopali v obsegu celotnih besedil, ki niso starejši od 10let, se nanašajo na osebe starejše od 65let in na oceno kakovosti življenja po zlomu kolka. Rezultati: Zlom kolka ne glede na način in uspeh zdravljenja povzroči delno ali popolno izgubo pomičnosti in s tem zmanjšano kakovost življenja 1/3 bolnikov. Diskusija in zaključek: Ker zlom kolka močno poslabša kakovost življenja starostnika, bi bilo priporočljivo, da se njegova bivalna okolica prilagodi njegovi varnosti, kakor tudi upošteva nasvete glede zdravil in njihovih učinkov.
Ključne besede: geriatrija, padec, poškodba kolka, sposobnost gibanja, rehabilitacija
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 745; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (691,09 KB)

5.
Zlom nosne kosti
Verena Gračner, 2018, diplomsko delo

Opis: Zlom nosne kosti je tretji najpogostejši zlom med vsemi zlomi. Kot vsak zlom tudi tega spremlja huda pred in pooperativna bolečina. Naloga zdravstvenega osebja, tako kirurgov kot medicinskih sester je, da pravočasno prepoznajo in nato obvladujejo bolečino in s tem pripomorejo k večjemu zadovoljstvu pacienta nad samo oskrbo. Bolečina je razširjen problem pri zlomu nosu. Pomembno je, da se pravočasno ugotovi in obvladuje bolečino. Gre za timsko delo zdravnikov in medicinskih sester. Danes se uporablja različna medikamentozna sredstva že v času izvajanja operativnega posega, ki še imajo potem dober učinek v pooperativnem obdobju in s tem zmanjšajo porabo opioidnih sredstev in ostalih analgetikov. Pri analizi strokovne literature smo ugotovili, da pri pacientu po operaciji nosu povzroča hudo bolečino nosna tamponada, a ne le ob vstavitvi, temveč tudi po odstranitvi tamponov. Bolečina je tudi manjša pri uporabi kombinacije pregabalina in deksametazona. S tem je zmanjšana uporaba ostale opioidne terapije. Tudi infuzija esmolola zmanjša bolečino v prvih treh urah po operaciji. Najpogosteje uporabljeni bolečinski lestvici za ocenitev akutne pooperativne bolečine po obraznem posegu sta VAS in NRS.
Ključne besede: Diagnosticiranje zloma nosne kosti, plastična in rekonstruktivna kirurgija nosu, komplikacije po zlomu nosne kosti, poškodba nosu, obvladovanje bolečine po operaciji nosu, rinoplastika.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 1477; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
Prostovoljni gasilci in nudenje prve pomoči
Anita Pleh, 2017, diplomsko delo

Opis: Prostovoljni gasilci se skoraj na vsaki intervenciji srečujejo z nudenjem prve pomoči, pa naj gre za prometno ali delovno nesrečo, požar ali naravne katastrofe. Zato je zelo pomembno, znanje prve pomoči, saj s pravilno in pravočasno oskrbo lahko rešijo življenje.
Ključne besede: prva pomoč, prostovoljni gasilci, poškodba
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 672; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
Skrb za presredek
Kristina Kovačič, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Tveganje za poškodbo presredka je povezano z vaginalnim porodom. Zato je skrb za presredek pomembna že v sami nosečnosti in kasneje tudi v porodni dobi, da preprečimo negativne posledice poškodbe presredka, kot so bolečina, inkontinenca, zmanjšana aktivnost, težave pri hranjenju otroka ipd. Raziskovalne metodologije: Uporabljena je deskriptivna raziskovalna metodologija, ki je temeljila na analizi obstoječe strokovne literature s področja obravnavane tematike. Literatura je bila pridobljena s pomočjo baz podatkov. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah COBISS, Medline in Google Scholar. Rezultati: Pri pregledu raziskav smo ugotovili, da masaža presredka s prsti od 35. tedna nosečnosti dalje zmanjšuje pogostnost porodnih poškodb (predvsem epiziotomij) in bolečin v presredku tri mesece po porodu ter jo ženske dobro sprejemajo. Med porodom bi morale imeti porodnice več svobodne volje za izbiro takšnega porodnega položaja, kot jim ga narekuje telo. Babice bi morale takšno idejo bolj spodbujati.. Diskusija in zaključki: Obstaja veliko tehnik, ki pripomorejo k skrbi za presredek med nosečnostjo in porodom. Le-te bi morale biti vpeljane v stalno prakso zdravstvene nege, kar bi vplivalo na manj poškodb presredka. Skrb za čim manjšo pojavnost porodnih poškodb in pozitivnejše izkušnje poroda bi moral biti cilji vseh zaposlenih v zdravstveni negi, ki imajo stik s porodnico.
Ključne besede: Presredek, varovanje presredka, masaža presredka, poškodba presredka, epiziotomija, porodne poškodbe.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 645; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (960,42 KB)

8.
Stališča študentov razrednega pouka do zdravstvene vzgoje
Samo Jan, 2017, magistrsko delo

Opis: Zdravje je tisto, ki v našem življenju predstavlja predpogoj za vse naše početje. Le zdravi smo lahko produktivni – s produktivnostjo pa se čutimo koristne in s tem dajemo našemu življenju smisel. Za čim večjo produktivnost moramo vedeti, kako zdravje ohranjati, tako v preventivi kot kurativi. Poleg ohranjanja lastnega zdravja je naša dolžnost, da pomagamo sočloveku in s svojimi dejanji pripomoremo tudi k boljšemu splošnemu zdravju. Še posebej pomembna je vloga ljudi, ki so odgovorni za najranljivejšo skupino družbe, otroke. To so med drugim učitelji razrednega pouka, ki se v sklopu vzgojno-izobraževalnega procesa vsak dan srečujejo z najmlajšimi. Kjer je veliko ljudi, je tudi veliko možnosti, da pride do ogrožanja zdravja. Učitelji zakonsko odgovarjajo za vse sodelujoče v vzgojno-izobraževalnem procesu, vse to pa je razlog, da bi morali biti dobro podkovani z znanjem s področja zdravstvene vzgoje. V primarnem delu raziskave nas je zanimalo, kako študenti, ki zaključujejo dodiplomski študij razrednega pouka v Sloveniji, pojmujejo zdravstveno vzgojo, kakšna so njihova stališča do zdravstvene vzgoje, kakšna je njihova ocena o pridobljenem znanju s tega področja ter katera področja prve pomoči se jim zdijo najpomembnejša. V drugem delu raziskave smo se posvetili iskanju vsebin, povezanih z zdravstveno vzgojo na študijskih programih razrednega pouka v Sloveniji. Primerjali smo cilje, kompetence, predmetnike in nabor izbirnih predmetov na omenjenih študijskih programih. V tretjem delu raziskave smo na treh naključno izbranih osnovnih šolah preverjali, ali vodijo evidenco o poškodbah, ali imajo za to izdelan zapisnik, kakšno je bilo število poškodb v obdobju preteklih 5 let ter do kakšnih poškodb prihaja. Prišli smo do (pričakovanih) ugotovitev, da študenti razrednega pouka v Sloveniji po študiju čutijo pomanjkanje pridobljenih znanj s področja zdravstvene vzgoje. Poleg tega se strinjajo, da bi tak predmet moral biti v študijskem predmetniku razrednega pouka, saj se trenutno ne čutijo sposobne ukrepati v primeru poškodbe otroka. Pri primerjavi študijskih programov razrednega pouka skoraj ni zaslediti vsebin s področja zdravstvene vzgoje, velika odstopanja med fakultetami smo opazili tudi pri naboru izbirnih predmetov. Osnovne šole s pomočjo zapisnikov vodijo evidenco o poškodbah. Število poškodb se z vsakim letom povečuje, prihaja pa do raznovrstnih poškodb, ki od odgovornih zahtevajo usposobljenost na področju zdravstvene vzgoje.
Ključne besede: zdravje, zdravstvena vzgoja, prva pomoč, poškodba, razredni pouk, zakonodaja
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 781; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

9.
Sanacija poslovno-stanovanjskega objekta
Borut Štelcar, 2017, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave diplomskega dela je poslovno-stanovanjski objekt, ki stoji v občini Cerkvenjak. Po analizi obstoječega stanja je na podlagi preučene literature predstavljenih več možnosti za odpravo posledic dotrajanosti in poškodb. Za saniranje smo po naši presoji izbrali in podali najboljši sanacijski pristop za obravnavani objekt. S pomočjo lastnih izmer so narisani tudi vsi manjkajoči arhitekturni načrti, primerni za izvajanje del.Predmet obravnave diplomskega dela je poslovno-stanovanjski objekt, ki stoji v občini Cerkvenjak. Po analizi obstoječega stanja je na podlagi preučene literature predstavljenih več možnosti za odpravo posledic dotrajanosti in poškodb. Za saniranje smo po naši presoji izbrali in podali najboljši sanacijski pristop za obravnavani objekt. S pomočjo lastnih izmer so narisani tudi vsi manjkajoči arhitekturni načrti, primerni za izvajanje del.
Ključne besede: sanacija, dotrajanost, poškodba, sanacijski pristop
Objavljeno: 03.05.2017; Ogledov: 1017; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (4,35 MB)

10.
Vloga nevrofilne gelatinaze povezane z lipokalinom -NGAL pri bolnikih z akutnim infarktom srca in dvigom veznice ST po primarni perkutani koronarni intervenciji
Simona Kirbiš, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Akutni miokardni infarkt z dvigom veznice ST (STEMI) pomeni tveganje za razvoj obsežne ishemične nekroze in s tem sistolično in diastolično disfunkcijo levega prekata, ki vodi v srčno popuščanje, nenadno srčno smrt in povečano umrljivost po STEMI, če ni ustreznega zdravljenja. Ustrezno zdravljenje je čim zgodnejše reperfuzijsko zdravljenje s primarno perkutano koronarno intervencijo (PKI). Kljub zdravljenju s primarno PKI pa se pri bolnikih s STEMI lahko pojavijo zapleti kot so akutno srčno popuščanje, akutna ledvična poškodba, krvavitve, itd. Z lipokalinom povezana nevtrofilna gelatinaza (NGAL) je nov zgodnji označevalec akutne ledvične okvare, ki pa se prav tako sprošča iz poškodovane srčne mišice in bi lahko napovedoval slabši potek in prognozo pri bolnikih s STEMI. Cilji Cilj naše raziskave je bil pri bolnikih s STEMI, zdravljenimi s primarno PKI in kombinacijo antiagregacijskih in antikoagulacijskih sredstev, oceniti vlogo urinskega NGAL pri oceni srčnega popuščanja, opredeljenega s povišanimi vrednostmi NT-proBNP (≥ 400 pmol/l), razredi po Killipu (≥ II) in z dvodimenzijsko transtorakalno ehokardiografijo izmerjenim EF (< 50%). Bolniki in metode Izvedena je bila prospektivna monocentrična neintervencijska klinična raziskava, ki je potekala v enoti intenzivne interne medicine (OIIM) Univerzitetnega kliničnega centra Maribor med aprilom 2010 in julijem 2011. Vključenih je bilo 61 bolnikov s STEMI po primarni PKI. Ob sprejemu in med hospitalizacijo smo vsem bolnikov odvzeli kri za določitev serumskega kreatinina, troponina I, krvne slike, CRP in NT-proBNP. NGAL je bil določen v urinu ob sprejemu in po 12 urah. V prvih 24 urah smo ehokardiografsko izračunali iztisni delež levega prekata. Vrednosti NGAL, izmerjene v urinu smo primerjali med bolniki s srčnim popuščanjem (serumski NT-proBNP ≥ 400 pmol/l) in bolniki brez srčnega popuščanja (serumski NT-proBNP < 400 pmol/l). Glede na vrednosti urinske NGAL ob sprejemu in po 12 urah smo primerjali vrednosti označevalcev srčnega popuščanja (NT-proBNP), vnetja (CRP), ledvične funkcije (serumski kreatinin) in velikost ishemične nekroze (troponin I). Rezultati Vrednosti urinske NGAL so bile pri večini bolnikov pod normalnimi vrednostmi (137 ng/ml). Povprečna vrednost urinske NGAL ob sprejemu je bila 24,5 ± 42,1 ng/ml, po 12 urah 27,7 ± 42,7 ng/ml. Pri bolnikih s srčnim popuščanjem (NT-proBNP ≥ 400 pmol/l) v primerjavi z bolniki brez srčnega popuščanja (NT-proBNP < 400 pmol/l) ni bilo pomembnih razlik v povprečnih vrednostih kreatinina ob sprejemu (117,3 ± 60,7 μmol/l, proti 96,4 ± 34,4 μmol/l, p > 0,05), levkocitih ob sprejemu (12,6 ± 5,1 x 1012/l, proti 10,5 ± 3,7 x 1012/l, p > 0,05) troponinu I po 12 urah (65,3 ± 37,7 μg/l, proti 50,8 ± 36,5 μg/l, p > 0,05), najvišjem troponinu I (75,6 ± 44,6 μg/l, proti 58,8 ± 36,2 μg/l, p > 0,05) ter količini porabljenega kontrasta (160,3 ± 69,6, proti 142,0 ± 67,3 ml, p > 0,05, medtem ko so bile povprečna vrednost urinske NGAL ob sprejemu (45,0 ± 65,2 ng/ml, proti 14,8 ± 19,2 ng/ml; p < 0.01) in po 12 urah (53,8 ± 63,6 ng/ml, proti 15,5 ± 18,3 ng/ml, p < 0.01) ter povprečne vrednost CRP pomembno višje (59,5 ± 74,9 mg/l, proti 21,3 ± 23,3 mg/, p < 0,01). Urinski NGAL 50 ng/ml je imel 90% specifičnost in 25% občutljivost za srčno popuščanje, zato smo primerjali bolnike z urinskim NGAL nad in pod 50 ng/ml in ugotovili, pomembno razliko med bolniki z urinskim NGAL ≥ 50 ng/ml in < 50 ng/ml ob sprejemu in po 12 urah v NT-proBNP, iztisnem deležu levega prekata, označevalci vnetja in vrednostih kreatinina. Urinski NGAL je bil neodvisno povezan z serumskim NT-proBNP. Zaključek Podatki iz naše raziskave potrjujejo, da je urinski NGAL zgodaj v poteku STEMI povezan s pomembno povišanim NT-proBNP - označevalcem akutnega srčnega popuščanja, in sicer so že vrednosti urinske NGAL ≥ 50 ng/ml, ki so sicer bistveno nižje od normalnih (137 ng/ml) vrednosti, visoko specifične za srčno popuščanje.
Ključne besede: Z lipokalinom povezana nevtrofilna gelatinaza – NGAL, srčno popuščanje, akutni miokardni infarkt z dvigom veznice ST – STEMI, akutna ledvična poškodba
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 1428; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici