Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Počutje romskih otrok v osnovni šoli in njihove zaznave odnosov z vrstniki in učitelji
Laura Kovač, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, kako se romski učenci počutijo v slovenskih osnovnih šolah ter kako zaznavajo svoje odnose z vrstniki in učitelji, pri čemer posebno pozornost namenjamo tudi pojavu medvrstniškega nasilja v šoli. V teoretičnem delu magistrskega dela se najprej osredotočimo na Rome kot posebno etnično skupnost in romske otroke v šoli. Nato opisujemo šolo kot socialni prostor. Pozornost posvetimo počutju in socialnim odnosom v šoli, ki pomembno vplivajo na učno uspešnost otrok. Empirični del magistrskega dela temelji na kvalitativnem pristopu, podatki so pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z romskimi učenci in starši, ki živijo v romskih naseljih v Prekmurju in na Dolenjskem. Izsledki raziskave kažejo, da na počutje romskih učencev, ki obiskujejo tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole, pomembno vplivajo njihovi odnosi z vrstniki in učitelji. Čeprav romski učenci ter starši večinoma pripovedujejo o dobrem počutju romskih učencev v šoli ter odnose z vrstniki in učitelji zaznavajo pozitivno, pa raziskava vseeno osvetli negativne odnose slovenskih vrstnikov ter učiteljev do romskih učencev v osnovni šoli. Romski učenci se v šoli soočajo z diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti s strani slovenskih vrstnikov in učiteljev, pogosto pa so tudi žrtve medvrstniškega nasilja, ki prav tako temelji na njihovi etnični pripadnosti.
Ključne besede: romski učenci, počutje v šoli, socialni odnosi v šoli, medvrstniško nasilje
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1615; Prenosov: 547
Celotno besedilo (1,41 MB)

NEKATERE PSIHOSOCIALNE ZNAČILNOSTI NADARJENIH OSNOVNOŠOLCEV
Barbara Gošnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se samopodoba in počutje v šoli med nadarjenimi učenci in učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni, razlikujeta. Hkrati smo želeli v nalogi ugotoviti, kako se nadarjeni in ostali učenci razlikujejo v učni, splošni, socialni in telesni samopodobi ter počutju v šoli glede na spol. Naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je predstavljen pojem nadarjenosti, načini identifikacije in značilnosti nadarjenih učencev. Povzete so tudi ugotovitve predhodnih raziskav s področja nadarjenosti in povezave med nadarjenostjo, samopodobo ter počutjem v šoli. V empiričnem delu smo analizirali rezultate vprašalnikov samopodobe in počutja v šoli. V raziskavi je sodelovalo 254 učencev 7., 8. in 9. razredov dveh osnovnih šol iz vzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da imajo nadarjeni učenci višjo učno, splošno in telesno samopodobo kot ostali učenci. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da imajo dekleta višjo učno samopodobo, fantje pa višjo telesno in socialno samopodobo. V sklopu počutja v šoli smo ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik v počutju v šoli pri nadarjenih učencih in učencih, ki niso identificirani kot nadarjeni, dekleta pa se v šoli počutijo bolje kot fantje.
Ključne besede: nadarjenost, učenci, samopodoba, počutje v šoli
Objavljeno v DKUM: 24.09.2014; Ogledov: 1741; Prenosov: 403
Celotno besedilo (634,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.

Na vrh