Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Človeški viri so najpomembnejši viri organizacije in jih je treba obravnavati z najvišjo stopnjo pozornosti. Vključevanje zaposlenih, njihovo motiviranje in dvig ravni uspešnosti so vse lastnosti managementa človeških virov. Vendar se tudi to področje z leti spreminja in dopolnjuje ter je vse bolj naklonjeno skrbi za zadovoljstvo in ne nazadnje srečo zaposlenih. Vse kadrovske procese je mogoče na novo definirati, da lahko zagotovimo srečne in produktivne zaposlene in s tem povezano delovno mesto. Področje pozitivne psihologije na delovnem mestu razlaga, zakaj zaposleni, ki imajo boljše psihološko dobro počutje v organizaciji, tudi delujejo boljše, in predstavlja prehod, dojemanje in zagotavljanje zaposlenih, ki se v organizaciji dobro počutijo. Pozitivna psihologija na delovnem mestu v delovno okolje vnaša dejavnike, ki zaposlenim omogočajo razvijanje in dobro delovanje. Povezana je z raziskavami o dobrem počutju na delovnem mestu, predvsem psihičnim dobrim počutjem in njegovo povezavo z učinkovitostjo na delovnem mestu. Psihično dobro počutje je osrednji pojem pozitivne psihologije. Sestavljeno je iz subjektivnega dobrega počutja, psihološkega dobrega počutja in samodeterminacije. S krepitvijo psihičnega dobrega počutja lahko vplivamo na dobro počutje posameznika na delovnem mestu. Subjektivno dobro počutje ali sreča, ki pomeni človekovo ovrednotenje lastnega življenja, je pojem, ki se razlikuje od psihičnega dobrega počutja. Sreča na delovnem mestu vključuje zadovoljstvo z delovnim mestom, vendar je veliko več kot samo to. Obstaja nesporna povezava med srečo delavcev in produktivnostjo na delovnem mestu, kar pomeni, da so srečni delavci produktivni delavci, zato se je funkcija človeških virov začela posvečati prav sreči zaposlenih na delovnem mestu. V nalogi smo opravili kvalitativno raziskavo managerja za srečo zaposlenih, kot ga imenujejo spletni navedki. Na podlagi strukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je najbolj smotrn naziv delovnega mesta manager delovne sreče. Manager delovne sreče ni samo izmišljen naziv, temveč ga lahko opredelimo kot kadrovski poklic prihodnosti. Navsezadnje gre za koncept delovne sreče, ki je nujno potrebna v spreminjajočem se kadrovskem svetu. Primarna vloga managerja delovne sreče je ustvariti srečno in spodbudno delovno okolje. S strateškega vidika je primarna funkcija managerja delovne sreče ta, da je ključna vez med zaposlenimi in top managementom. Aktivnosti managerja delovne sreče razdelimo na notranje in zunanje (predavanja na konferencah in zunanjih dogodkih). Notranje aktivnosti razdelimo naprej na dolgoročni strateški del (dolgoročni razvoj zaposlenih) in kratkoročne aktivnosti (mini prakse za večanje delovne sreče). Področje delovanja managerja delovne sreče je odvisno od potreb in značilnosti podjetja. Izobrazba za managerja delovne sreče ni predpisana. Primeren je vsak študij, ki je povezan z ljudmi, z organizacijo ali komuniciranjem. Dobrodošlo je, da ima manager delovne sreče znanja s kadrovskega področja, upravljanja ljudi, projektnega managementa in da so mu jasna ekonomska znanja. Manager delovne sreče ni samo manager človeških virov; manager delovne sreče je njegova nadgradnja. Razlika med njima je v tem, kako sta pozicionirana v podjetju in kakšne so njune naloge. S to raziskavo smo ponudili postavitev temeljev poklicu managerja delovne sreče v Sloveniji.
Ključne besede: manager za srečo, manager človeških virov, psihološko dobro počutje, pozitivna psihologija na delovnem mestu, delovna sreča
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 1759; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: V delu smo se posvetili raziskovanju subjektivnega emocionalnega blagostanja in psihološkega dobrega počutja, ki sta osrednja pojma v okviru pozitivne psihologije. Preučili smo oba pojma, razčlenili njuno sestavo in raziskali odločilne dejavnike, ki vplivajo na subjektivni blagor in psihološko dobro počutje. Načini krepitve subjektivnega blagostanja in psihološkega dobrega počutja podajajo predloge oziroma konkretne rešitve, s katerimi lahko močno vplivamo na dobro počutje posameznika. Namen raziskave je bilo ugotoviti ter pojasniti povezavo med psihološkim dobrim počutjem ter emocionalnim dobrim počutjem na delovnem mestu posameznika. Ugotovili smo, da veliko vlogo v tem procesu predstavlja tudi organizacija na način, kako obravnava svoje zaposlene, kakšne delovne pogoje jim nudi in v kakšni meri se zavzema za izboljšanje dobrega počutja sodelavcev.Ugotovili smo, da je zadovoljen zaposleni bolj motiviran, bolj produktiven, lažje premaguje obremenitve in dobro obvladuje stres.
Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno dobro počutje, psihološko dobro počutje, dobro počutje na delovnem mestu, zadovoljni zaposleni
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 3061; Prenosov: 625
Celotno besedilo (775,95 KB)

Opis: V današnjem svetu se ljudje neprestano srečujemo s številnimi najrazličnejšimi obveznostmi in nenehnim pomanjkanjem časa, kar povzroča obremenjenost, izčrpanost in s tem povezan prekomerni stres. Zaradi hitrih in neprestanih sprememb se pojavlja negotovost in pretirana zaskrbljenost, dodatne težave, ki jim ni videti konca, pa povzročajo tudi zapleteni medsebojni odnosi. Stres je zaradi vseh slabih posledic, ki jih povzroča, dobil negativen predznak, čeprav se je že v preteklosti pojavil kot telesna reakcija v nevarnih okoliščinah z namenom, da je človeku pomagal preživeti. Določena mera stresa je še vedno koristna, saj posameznika napolni z dodatno energijo in ga motivira k dokončanju želenih ciljev. Stres pa postane škodljiv in nevaren, ko ga posameznik ne zna oziroma ne zmore obvladovati, kar pomeni, da presega njegove sposobnosti. Stres je večdimenzionalen pojav. Lahko je pozitiven ali negativen, pojavlja se lahko vsakodnevno ali občasno, povzročijo ga lahko tako notranji kot zunanji dejavniki, lahko je kratkotrajen ali dolgotrajen in tako dalje. Ob pojavu stresa se pri posamezniku pričnejo pojavljati številni simptomi, in sicer tako telesni, vedenjski, čustveni kot tudi miselni. V kolikor posameznik ni pozoren na pojav teh simptomov, se lahko okrepijo in sčasoma nastopijo negativne posledice. Stres je v sodobni družbi nenehno prisoten in se pojavlja na prav vseh področjih, torej tako v zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu, kjer je negativni stres še posebej izrazit. Zaposlenim povzroča zaradi vse večjih zahtev, nenehnih pritiskov in povečanega obsega obveznosti dodatne nevšečnosti in težave. Gospodarska kriza v zadnjem desetletju pa je še dodatno okrepila pojav stresa v podjetjih. Predvsem so zelo ranljiva skupina mikro in mala podjetja, ki so bolj dovzetna za spremembe iz okolja, le-te pa lahko pričnejo ogrožati celo njihov obstoj. Stres je mogoče zmanjšati oziroma obvladati z obvladovanjem stresorjev ali spreminjanjem mišljenja oziroma dojemanja. Kadar pa ljudje na nastalo situacijo nimamo vpliva oziroma ne moramo spremeniti svojega pogleda na svet, pa jo moramo sprejeti. Na ravni posameznika obstajajo številne najrazličnejše metode in tehnike za zmanjšanje in obvladovanje stresa, ki se nanašajo na področja zdravega načina življenja, sprostitve telesa in umirjanja misli, spremembe načina mišljenja, dobre organiziranosti in učinkovitega upravljanja s časom, obvladovanja jeze in uspešnega reševanja konfliktov ter boljših medčloveških odnosov. Na ravni organizacije pa lahko stres zmanjšajo s preventivnimi ukrepi, spreminjanjem odzivov na stres s pomočjo informiranja in izobraževanja ali nudenjem strokovne pomoči. Z raziskavo o stresu v mikro in malih podjetjih v podravski regiji smo želeli ugotoviti: − kateri so največji vzroki stresa na delovnem mestu; − kateri simptomi stresa se pri posamezniku najpogosteje pojavljajo; − katere načine obvladovanja stresa zaposleni najpogosteje uporabljajo; − ali obstajajo statistično značilne razlike pri vzrokih stresa na delovnem mestu, pojavu simptomov stresa in načinih obvladovanja stresa glede na organizacijsko obliko, čas delovanja podjetja in glede na spol ter − ali obstaja negativna povezava med izraženostjo simptomov stresa in obvladovanjem stresa. Na osnovi teoretičnih spoznanj in raziskave smo na koncu oblikovali priporočila za zmanjševanje oziroma obvladovanje stresa na delovnem mestu v mikro in malih podjetjih.
Ključne besede: stres, stresor, škodljivi stres, stres na delovnem mestu, obvladovanje stresa, dobro počutje
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 1418; Prenosov: 175
Celotno besedilo (2,67 MB)