| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA IMAGEOV TRGOVINE TUŠ V NAZARJAH IN SUPERMARKETA TUŠ V MOZIRJU
Iztok Irmančnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo z raziskavo in primerjavo imageov dveh prodajaln, katere obe sta del trgovske družbe Tuš. Področje raziskave spada na področje strateškega marketinga trgovskih družb. Naj uporabljamo izraz »image«, »podoba«, »oglaševanje zunanje podobe«, vsi vemo, da le-ta pojem med posamezniki ustvari takojšno predstavo o določenem objektu ali subjektu. Image je skupek prepričanj, občutkov, želja, zaznav in vtisov, ki jih ima posameznik o določenem predmetu ali osebi. Posameznik si ustvari določena prepričanja, občutke, vtise tudi o določeni prodajalni. Govorimo o imageu prodajalne. V posameznikovi zavesti je slika o prodajalni opredeljena s fizičnimi in psihičnimi značilnostmi prodajalne, ki jih imenujemo dejavniki imagea podjetja. To so: lokacija, lega, parkirni prostor, vhod v prodajalno, vzdušje v prodajalni, vizualni vtis, cenovne značilnosti, izdelki, ponakupno vzdušje. V diplomskem delu smo raziskali obstoječi image trgovine Tuš v Nazarjah in supermarketa Tuš v Mozirju ter ju med seboj primerjali. Ugotovili smo, da je image supermarketa Tuš v Mozirju boljši kot image trgovine Tuš v Nazarjah. Na osnovi rezultatov smo izdelali predloge za izboljšanje imagea trgovin na preučevanem področju. Prepričani smo, da je potrebno vpeljati izboljšave imagea v trgovino Tuš v Nazarjah, na podlagi imagea v supermarketu Tuš v Nazarjah. Trgovska družba naj bi ponujala kupcem na različnih lokacijah, kjer se nahajajo prodajalne, enak image prodajaln, pa naj bo to diskontna prodajalna, trgovina, supermarket ali nakupovalno središče Tuš. Dejavnike imagea je potrebno nenehno na novo raziskovati, iskati nove ideje za dodatne dejavnike imagea prodajalne, obstoječe dejavnike pa izboljševati. Hkrati pa je potrebno tudi strateško gledati na izboljšave imagea celotnega podjetja Tuš. Image krepi in razvija ugled objekta ali subjekta, kar pomeni, da le kontinuirano povečevanje pozitivnega imagea bo podjetje obdržalo med najboljšimi. Podjetje mora imageu posvečati veliko pozornost in ga je potrebno vključevati v strateške odločitve podjetja, ga raziskovati in izboljševati. Od imagea je odvisno, ali kupce prodajalna privlači ali odbija, kar posledično pomeni, da je tudi od imagea odvisna uspešna prihodnost podjetja. Ni dovolj, da je trgovsko podjetje Tuš uspešno danes in se s tem zadovolji, hitre spremembe silijo vse gospodarske subjekte, da stremijo za kontinuiranimi izboljšavami in si tako zagotavljajo obstoj in nadaljnji razvoj ter prednost pred konkurenco.
Ključne besede: Podjetje Tuš Trgovina Supermarket Image Image trgovine Image podjetja Primerjava imagea Anketa Raziskava imagea Dejavniki imagea podjetja Zunanja ureditev prodajalne Notranja ureditev prodajalne Vzdušje v prodajalni Cena Izdelek Prodajno osebje Ponakupno počutje
Objavljeno: 23.06.2009; Ogledov: 2745; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (694,11 KB)

2.
ANALIZA WELLNESS PONUDBE V IZBRANEM HOTELU NA PTUJU
Suzana Poljanec, 2009, diplomsko delo

Opis: Wellness je svetovno turistično gibanje sodobnega časa. Pomeni kakovost življenja in vključuje sestavine zdravega načina življenja. V celovito ponudbo wellnessa morajo biti vključene vse štiri temeljne sestavine - zdrava prehrana, osebna sprostitev, telesne aktivnosti in duševne aktivnosti. V diplomski nalogi sem raziskovala sedanje stanje wellness ponudbe v hotelu Mitra na Ptuju. Glavne ugotovitve raziskave so: • wellness postaja iz dneva v dan vse bolj pomemben segment turizma, saj se zanimanje za wellness storitve povečuje; • gostje dajejo poudarek sprostitvi; • gostje wellness centov so predvsem dobro izobraženi, ki se zavedajo, da je zdravje najvišja vrednota v življenju; • ženske so večje uporabnice wellness storitev; • največkrat uporabljena wellness storitev je masaža; • uporabniki wellness storitev si želijo kakovostne storitve.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: wellness, fizične aktivnosti, osebna sprostitev, duševne aktivnosti, zdrava prehrana, dobro počutje, wellness ponudba v hotelu Mitra.
Objavljeno: 16.12.2009; Ogledov: 2398; Prenosov: 561
.pdf Celotno besedilo (839,85 KB)

3.
DOBRO POČUTJE IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH PRI DELU
Jasmina Paska, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih raziskovanja dogajanja v podjetjih ugotavljajo, da je človek ključni dejavnik vseh aktivnosti v podjetju. Človeški kapital postaja vse bolj cenjen v ohranjanju konkurenčnosti na globalnem trgu. V podjetju se lahko nezadovoljstvo zaposlenih kaže v izgubi volje za delo, namernem zmanjševanju delovnih naporov, širjenju nezadovoljstva med sodelavci, izostajanje z dela, stavke,… Zato je najboljša strategija podjetja, da odstrani vzroke nezadovoljstva zaposlenih. To je možno le, če vodstvo ugotovi, kakšni so vzroki in katere skupine zaposlenih so jim najbolj izpostavljene. Tako bodo lahko zadovoljni zaposleni sledili svojim ciljem in ciljem podjetja ter pokazali svojo učinkovitost in tako prispevali največ k uspešnosti podjetja. Ključnega pomena za uspešno delo so predvsem medosebni odnosi med zaposlenimi. Da bi se zaposleni dobro počutili na svojem delovnem mestu in bi z veseljem opravljali svoje delo, se morajo razumeti s sodelavci in nadrejenimi, sicer so napeti in komaj čakajo, da zapustijo svoje delovno mesto. Najbolj pomembna lastnost dobrega počutja so vrednote, saj le te ljudi vežejo. Člani neke socialne skupine z med seboj usklajenimi vrednotami se počutijo dobro, saj so jim pomembne enake oziroma podobne stvari. Nekdo daje prednost zabavi, drugi družini, tretji pa zdravju ali kariernemu uspehu. Zato ob sebi potrebujemo ljudi, s katerimi te naše prioritete delimo. Pomembno dejstvo je, da se bomo na delovnem mestu boljše počutili, če bodo naše karierne vrednote usklajene z vrednotami podjetja. Bolj kot se vrednote razlikujejo, težje bomo delali in manj verjetnosti je, da bomo zjutraj odhajali na svoje delovno mesto z nasmehom na ustih in polni energije.
Ključne besede: Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično blagostanje, model petih velikih faktorjev osebnosti, dimenzije psihičnega blagostanja, teoretske razlage subjektivnega blagostanja, politika in dobro počutje zaposlenih, gospodarski kazalniki in dobro počutje zaposlenih, socialni odnosi, vera, kultura in dobro počutje, dobro počutje pri delu, fizično ter mentalno zdravje zaposlenih, prosti čas in dobro počutje, denar in dobro počutje, podjetje, zadovoljni zapo
Objavljeno: 26.07.2010; Ogledov: 6475; Prenosov: 1676
.pdf Celotno besedilo (735,81 KB)

4.
PRIMERJALNA ANALIZA WELLNESS PONUDBE DVOJE HOTELOV
Maja Planšak, 2009, diplomsko delo

Opis: V uvodnem delu diplomske naloge smo opredelili problem, ki ga bomo raziskali ter namen, cilje in trditve, katere bomo skozi raziskavo skušali doseči. Opredelili smo prav tako predpostavke in omejitve, ki smo jih upoštevali pri raziskavi. V drugem poglavju smo opredelili wellness kot pomembno prvino v hotelski ponudbi, opisali smo kakšna je vloga in pomen wellnessa. Opredelili smo tudi temeljne sestavine wellnessa, katere smo tudi podrobneje opisali. V tretjem poglavju smo predstavili slovenski hotel Vita, njegovo geografsko lego ter ponudbo wellness storitev. V četrtem poglavju smo opisali avstrijski Vitalhotel, kje se nahaja in njegovo ponudbo wellness storitev. V petem poglavju smo se osredotočili na našo raziskavo oziroma na primerjalno analizo ponudbe slovenskega Hotela Vita in avstrijskega Hotela Vital. Tu smo naredili primerjalno analizo na podlagi tabel, kjer smo nazorneje opredelili ponudbo med obema hoteloma ter iz vidnih razlik podali lastne komentarje. V tem poglavju smo prav tako na podlagi lastnih komentarjev in iz razlik med hoteloma podali priporočila za izboljšave.
Ključne besede: wellness, Hotel Vita, Vitalhotel, turizem, dobro počutje, zdravje, terme Dobrna, Parktherme, Bad Radkersburg
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 1872; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (514,10 KB)

5.
DRUŽINA IN KOMUNIKACIJA KOT POMEMBEN DEJAVNIK OTROKOVEGA RAZVOJA IN VZGOJE
Sonja Valant Godec, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljubezen, zatočišče, varnost, otroci, komunikacija,... to so pojmi, ki so se prvi utrnili ob misli na družino. Vsakdo ve, kaj je družina? V družini je mogoče le z dejavnim in poštenim vključevanjem, nenehnim usklajevanjem in ustvarjalnim prilagajajnjem tudi preko kriz in stisk najti skupne poti, skupna zadoščenja in skupne izzive stistimi, ki so človeku najbliže. Prav to pa je ena od največjih vrednih daril, ki jih družina lahko daje. Družina je prva, ki otroku nudi varno okolje iz katerega raziskuje vedno širši svet spoznanj. Otrokovo poseganje v okolje pomeni zanj razvijanje sposobnosti za vedno večjo neodvisnost in samostojnost pri zadovoljevanju potreb. OTROKOV RAZVOJ:je dinamičen proces, ki ga interaktivno soodločata dednost in okolje in sicer na ravni fizičnega in socialnega okolja. Otrok se ob rojstvu zaveda celovitosto, povezanosti in življenjske energije; od rojstva je povezan s starši in preko njih z vsem svetom. KOMUNIKACIJA: z biološkim rojstvom se otrokov razvoj nadaljuje v družini, vrtcu, šoli,.. kjer je medosebna komunikacija gonilna sila otrokovega razvoja. V družini otrok pridobi veliko besedno bogastvo in pojmovno jasnost. To so pogoji za otrokovo logično razumevanje, pravilno orientacijo in ustrezno odzivanje na svet, ki ga obdaja.
Ključne besede: otrok, komunikacija, družina, varnost, čustva, počutje, okolje, sodelovanje, vrednote, zatočišče, ljubezen, vzgoja, razvoj, otroštvo, mišljenje, sposobnosti, učenje, medsebojni odnosi
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 2620; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
USPEŠNO IN UČINKOVITO TIMSKO DELO V POVEZAVI Z DOBRIM POČUTJEM ZAPOSLENIH
Sonja Baltić, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Odkar stoji svet obstajajo spremembe, katere so oblikovane v večini s strani človeka. Vse te spremembe pa nastajajo prav zaradi želje po večjem blagostanju. Človek ne teži le k ugodnemu življenju, temveč si z vsakim doseženim ciljem zastavi novega, ponavadi večjega. Včasih so mislili, da bo za vsako spremembo sledilo obdobje stabilnosti, pa se velikokrat zdi, da se je vse obrnilo prav nasprotno. Tempo življenja se stopnjuje, spremembe se kopičijo, vedno bolj so vidni vplivi masovne globalizacije, ki prinašajo vedno več sprememb in s tem tudi zahtev. Prav zaradi tega se mora mnogo podjetij hitro in učinkovito prilagajati tem spremembam, če želijo obstati na vedno bolj konkurenčnem trgu in se še naprej, ne samo truditi za obstanek, vendar iz dneva v dan razvijati v vseh segmentih svojega delovanja. Da bi nam to uspelo je potrebno združiti sposobnosti, znanja in izkušnje ljudi, ki pa so hkrati pripravljeni delati za določen cilj. Prav zaradi tega prihaja do vedno večje potrebe po timskem delu. V timu lahko člani uporabijo in združijo svoje znanje, izkušnje, sposobnosti, ki so potrebne za boljše, kakovostnejše in učinkovitejše delovanje tima in s tem seveda podjetja. Vedno večji bo poudarek na timskem delu in prav učinkoviti in uspešni timi bodo tisti, ki bodo v prihodnosti botrovali drugim, če bodo želeli biti konkurenčni na trgu. Da lahko dosežemo uspešno in učinkovito timsko delo, pa moramo poskrbeti za človeški faktor, kajti le ta je v središču pozornosti in brez njega tim sploh ne bi obstajal. Ključ dobrega delovanja tima je v vodenju, dobri komunikaciji, medsebojnih odnosih, zmožnosti reševanja problemov, kar pa je vse odvisno od človeka. Zato je zelo pomembno, da skrbimo za subjektivno blagostanje zaposlenih, kajti v njih je naša prihodnost. Oni so tisti, ki bodo kreirali nove ideje, razvijali nove možnosti in s tem konkurirali na trgu. Konkurenčno prednost ne bomo dosegli le z vrhunsko tehnologijo, ampak predvsem z dobro usposobljenim kadrom. Naša prihodnost in prihodnost organizacij temelji na dobrem počutju, ustvarjalnosti in družbeni odgovornosti.
Ključne besede: timsko delo, učinkovito timsko delo, pozitivna psihologija, subjektivno blagostanje, dobro počutje, dobro počutje zaposlenih
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 2629; Prenosov: 459
.pdf Celotno besedilo (662,18 KB)

7.
USTVARJALNOST IN USTVARJALNO SODELOVANJE SODELAVCEV NA TEMELJU SUBJEKTIVNEGA DOBREGA POČUTJA
Suzana Stoporko, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Brez ustvarjalnosti ni idej, ki bi pripeljale do inovacij, nujnih za preživetje podjetja. Zato pa je pomembna ustvarjalna svoboda. V današnjem času je spodbujanje ustvarjalnosti izrednega pomena, saj zagotavlja obstoj in razvoj podjetij. Za večjo ustvarjalnost zaposlenih je ključnega pomena subjektivno dobro počutje zaposlenih. Diplomski seminar tako obravnava ustvarjalnost, ustvarjalno sodelovanje in subjektivno dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu. Ustvarjalno mišljenje, ki ga spodbuja subjektivno dobro počutje, največkrat poteka v fazah, ki jim pravimo priprava, zorenje, razsvetlitev in preverjanje. Pri iskanju idej si lahko pomagamo z mnogimi tehnikami ustvarjalnega mišljena, ki lahko potekajo skupinsko ali individualno. Vse ideje, ki jih lahko dobimo s tehnikami ustvarjalnega mišljenja, pa niso nujno vedno koristne. Z raziskavo, ki smo jo izvedli v podjetju Impol d.o.o., smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni na delovnem mestu ustvarjalni ter kakšno je subjektivno dobro počutje zaposlenih. Ugotovili smo, da so anketirani zaposleni na delovnem mestu ustvarjalni, da radi oblikujejo nove ideje ter jih predstavijo sodelavcem. Z analizo smo ugotovili, da najbolj spodbuja zanimivost dela ustvarjalnost ter plača in druge materialne oblike nagrajevanja. Lestvica zadovoljstva z življenjem je pokazala, da so zaposleni v povprečju zadovoljni z življenjem. Prav tako smo z analizo raziskave ugotovili, da na delovnem mestu prevladujejo prijetni občutki, neprijetni pa so prisotni redko.
Ključne besede: Ustvarjalnost, ustvarjalno sodelovanje, tehnike ustvarjalnega mišljenja, ustvarjalno mišljenje, subjektivno dobro počutje, pozitivna psihologija.
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 2492; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (451,27 KB)

8.
ODNOSI V DRUŽINI IN ŠPORTNA DEJAVNOST OTROK
Martina Šolinc, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v odnosih v družini med zelo, srednje in nizko športno dejavnimi dečki ter ali obstajajo razlike med zelo, srednje in nizko športno dejavnimi deklicami. V raziskavo je bilo vključenih 453 otrok, od tega 220 dečkov in 233 deklic, starih od 9 do 11 let, ki so obiskovali šole severovzhodne Slovenije. Športno dejavnost otrok smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom; za ugotavljanje odnosov v družini pa je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children. Pridobljeni podatki so bili statistično obdelani z računalniškim programom SPSS Statistic 19.00 za programsko okolje Windows. Razlike v odnosih v družini med skupinami različno športno dejavnih otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilne razlike na ravni tveganja p ≤ 0,05. Razlike smo natančneje opredelili s Scheffe Post-hoc preizkusom. Rezultati so pokazali, da med skupinami nizko, srednje in zelo športno dejavnih dečkov ne obstajajo statistično pomembne razlike v odnosih v družini. Prav tako ne prihaja do statistično pomembnih razlik med različno športno dejavnimi deklicami v odnosih v družini. Ugotavljamo tako pri dečkih kot pri deklicah, da športna dejavnost ni povezana z odnosi v družini.
Ključne besede: gibalna dejavnost, splošno počutje, gibalni razvoj, spol, preadolescenca
Objavljeno: 17.06.2011; Ogledov: 1204; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
Potrebe po prehranjevanju in uživanju tekočin starostnikov
Laura Šeneker, 2011, diplomsko delo

Opis: Dober pristop k razumevanju človeka so njegove potrebe, zato je analiza človekovih potreb nenadosmestljivo izhodišče za delo z ljudmi. Dolžnost medicinske sestre je, da na starostnika gleda kot na celoto z vsemi njegovimi razsežnostmi in potrebami, zmožnostmi ter možnostmi in nalogami. Poznavanje in upoštevanje vseh človekovih potreb je pogoj za delo z ljudmi in za ljudi. Pri diplomskem delu nam je v veliko pomoč konceptualni model Virginije Henderson, ki je uporabljala zasnovo človekovih potreb. V diplomskem delu smo predstavili starostnika in pomen uravnotežene prehrane, ki je pogoj za dobro zdravje, boljše počutje in kondicijo starostnika. Predstavili smo težave in motnje pri prehranjevanju starostnikov ter najpogostejše bolezni, ki pogojujejo dietno prehrano starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti samostojnost starostnikov pri prehranjevanju in pitju in ali je starostnikom omogočena dietna prehrana. Želeli smo ugotoviti zadovoljstvo starostnikov s prehrano in vključevanje starostnikov v sestavo jedilnikov. Raziskavo smo izvedli leta 2011, s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 20 vprašanj. V raziskavo je bilo vključenih 30 starostnikov oziroma stanovalcev iz doma starejših v Mariboru. Rezultati raziskave so pokazali, da je bila večina vprašanih starostnikov samostojna pri prehranjevanju in pitju. Ugotovili smo, da je starostnikom omogočen dietni režim prehrane in da je več kot polovica starostnikov zadovoljna s prehrano. Iz rezultatov je razvidno, da starostniki delno sodelujejo pri sestavi jedilnikov. Stanovalci si želijo, da bi bolj upoštevali mnenja ostalih starostnikov, ki niso v komisiji za sestavljanje jedilnikov. V domovih starostnikov je pomembna organizacija delavnic za zdravo prehrano, okrogle mize, diskusijske ure o zdravi prehrani, katerih cilj je zajeti čim širši krog starostnikov. Pomembno je osveščanje starostnikov o pomenu zdrave prehrane, zdravem načinu prehranjevanja ter o tveganjih za zdravje, kar izvajata klinični dietetik in odgovorna medicinska sestra.
Ključne besede: starostnik, človeške potrebe, medicinska sestra, prehrana, počutje
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 2449; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (805,34 KB)

10.
UGOTAVLJANJE POČUTJA GOVEDI V EKOLOŠKIH REJAH V PRIMERJAVI S KONVENCIONALNIMI
Petra Kamenik, 2011, diplomsko delo

Opis: Dobro počutje in oskrba živali sta najpomembnejši pravili pri reji domačih živali. Zdravje in dobro počutje živali sta osnovna pogoja za kakovost proizvodov in zdravje ljudi. Pri ocenjevanju dobrega počutja smo si pomagali z metodo IURŽ – indeks ustreznosti reje živali, ki nam pomaga pri izbiri najboljšega načina reje živali. Primerjali smo konvencionalno in ekološko rejo živali. Poskušali smo ugotovit, katere so prednosti in slabosti posameznega načina reje. Uporabljena metoda za raziskavo je ocenjevanje po avstrijskem sistemu ANI (Animal Needs Index). Ocene so opravljene iz vseh petih vplivnih področij, pomembnih za dobro počutje živali, in sicer: možnost gibanja, socialni stik, lastnosti tal, osvetlitev, zračenje in hrup ter kakovost oskrbe.
Ključne besede: ANI/dobro počutje/reja krav
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1896; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici