| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Aktivno staranje v domovih za starejše
Nejc Gjura, 2021, diplomsko delo

Opis: Ena izmed možnosti za aktivno staranje v domovih za starejše so prostočasne aktivnosti z namenom ohranjanja sposobnosti ter vzpodbujanja socialnih stikov. Namen raziskave je ugotoviti, kako starostniki doživljajo aktivno starost z vključevanjem v prostočasne aktivnosti v domovih za starejše.Prostočasne aktivnosti v domovih za starejše so ena izmed dejavnosti, ki pripomorejo k aktivni starosti starostnikov. Kljub visoki starosti lahko z vključevanjem v različne prostočasne aktivnosti aktivno preživljajo starost in ohranjajo svojo aktivno vlogo. Aktiven v starosti pomeni tudi biti aktiven in samostojen pri izvajanju vsakodnevnih aktivnostih. Sodelovanje v prostočasni aktivnostih vpliva na zadovoljstvo in kvaliteto življenja ter na doseganje dobrega počutja
Ključne besede: starostnik, prostočasne aktivnosti, zadovoljstvo, dobro počutje, kvaliteta življenja
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 91; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
Celostna obravnava zdravega življenjskega sloga v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Jana Košir, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je analiza učnih načrtov za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje in razvoj ter priprava primerov učnih priprav, ki bodo medpredmetno celostno povezovale zdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo raziskali aktualno literaturo s področja življenjskega sloga, analizirali raziskave, projekte in programe, ki so bili v šolski sistem vpeljani z namenom preverjanja in izboljšanja življenjskega sloga, nato pa analizirali učne načrte za 4. in 5. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da so vsebine življenjskega sloga v učnih načrtih razdeljene med več različnih šolskih predmetov, da učiteljev ne spodbujajo k celostni obravnavi življenjskega sloga, da v njih niso vključeni cilji s področja spanja in počitka, čeprav ti vedenji spadata med ključna vedenja, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, prav tako pa tudi, da v učnih načrtih ni predvidena celostna obravnava življenjskega sloga. Na podlagi dobljenih spoznanj smo nato oblikovali šest primerov učnih priprav za 4. in 5. razred osnovne šole v obliki medpredmetnih povezav, kjer smo povezali učne cilje in vsebine s področja gibanja, prehrane, ustne higiene ter duševnega zdravja s šestimi šolskimi predmeti; to so šport, naravoslovje in tehnika, družba, glasbena umetnost, slovenščina in matematika. Učne priprave sestavljajo konkretne dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pri obravnavi življenjskega sloga.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, splošno dobro počutje, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 92; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

3.
Manager za srečo: izmišljen naziv ali kadrovski poklic prihodnosti
Lea Lah, 2020, magistrsko delo

Opis: Človeški viri so najpomembnejši viri organizacije in jih je treba obravnavati z najvišjo stopnjo pozornosti. Vključevanje zaposlenih, njihovo motiviranje in dvig ravni uspešnosti so vse lastnosti managementa človeških virov. Vendar se tudi to področje z leti spreminja in dopolnjuje ter je vse bolj naklonjeno skrbi za zadovoljstvo in ne nazadnje srečo zaposlenih. Vse kadrovske procese je mogoče na novo definirati, da lahko zagotovimo srečne in produktivne zaposlene in s tem povezano delovno mesto. Področje pozitivne psihologije na delovnem mestu razlaga, zakaj zaposleni, ki imajo boljše psihološko dobro počutje v organizaciji, tudi delujejo boljše, in predstavlja prehod, dojemanje in zagotavljanje zaposlenih, ki se v organizaciji dobro počutijo. Pozitivna psihologija na delovnem mestu v delovno okolje vnaša dejavnike, ki zaposlenim omogočajo razvijanje in dobro delovanje. Povezana je z raziskavami o dobrem počutju na delovnem mestu, predvsem psihičnim dobrim počutjem in njegovo povezavo z učinkovitostjo na delovnem mestu. Psihično dobro počutje je osrednji pojem pozitivne psihologije. Sestavljeno je iz subjektivnega dobrega počutja, psihološkega dobrega počutja in samodeterminacije. S krepitvijo psihičnega dobrega počutja lahko vplivamo na dobro počutje posameznika na delovnem mestu. Subjektivno dobro počutje ali sreča, ki pomeni človekovo ovrednotenje lastnega življenja, je pojem, ki se razlikuje od psihičnega dobrega počutja. Sreča na delovnem mestu vključuje zadovoljstvo z delovnim mestom, vendar je veliko več kot samo to. Obstaja nesporna povezava med srečo delavcev in produktivnostjo na delovnem mestu, kar pomeni, da so srečni delavci produktivni delavci, zato se je funkcija človeških virov začela posvečati prav sreči zaposlenih na delovnem mestu. V nalogi smo opravili kvalitativno raziskavo managerja za srečo zaposlenih, kot ga imenujejo spletni navedki. Na podlagi strukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je najbolj smotrn naziv delovnega mesta manager delovne sreče. Manager delovne sreče ni samo izmišljen naziv, temveč ga lahko opredelimo kot kadrovski poklic prihodnosti. Navsezadnje gre za koncept delovne sreče, ki je nujno potrebna v spreminjajočem se kadrovskem svetu. Primarna vloga managerja delovne sreče je ustvariti srečno in spodbudno delovno okolje. S strateškega vidika je primarna funkcija managerja delovne sreče ta, da je ključna vez med zaposlenimi in top managementom. Aktivnosti managerja delovne sreče razdelimo na notranje in zunanje (predavanja na konferencah in zunanjih dogodkih). Notranje aktivnosti razdelimo naprej na dolgoročni strateški del (dolgoročni razvoj zaposlenih) in kratkoročne aktivnosti (mini prakse za večanje delovne sreče). Področje delovanja managerja delovne sreče je odvisno od potreb in značilnosti podjetja. Izobrazba za managerja delovne sreče ni predpisana. Primeren je vsak študij, ki je povezan z ljudmi, z organizacijo ali komuniciranjem. Dobrodošlo je, da ima manager delovne sreče znanja s kadrovskega področja, upravljanja ljudi, projektnega managementa in da so mu jasna ekonomska znanja. Manager delovne sreče ni samo manager človeških virov; manager delovne sreče je njegova nadgradnja. Razlika med njima je v tem, kako sta pozicionirana v podjetju in kakšne so njune naloge. S to raziskavo smo ponudili postavitev temeljev poklicu managerja delovne sreče v Sloveniji.
Ključne besede: manager za srečo, manager človeških virov, psihološko dobro počutje, pozitivna psihologija na delovnem mestu, delovna sreča
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 164; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
Obremenjenost in počutje knjigovodij
Vesna Premelč, 2020, magistrsko delo

Opis: Delo knjigovodij je odgovorno in kompleksno. Vključuje znanja z različnih področij, kot so računovodsko, davčno, pravno in druga strokovna področja. Zaposleni so lahko v javnem ali zasebnem sektorju in v podjetju ali računovodskem servisu. Glede na to, kje so zaposleni, se razlikujejo določene značilnosti knjigovodskega dela, kot so dinamika dela, znanje in veščine, svoboda pri delu, možnosti sodelovanja z drugimi knjigovodji in druge značilnosti dela. Predvsem zaradi dinamike dela, na katero vplivajo tudi hitro spreminjajoča se zakonodaja in predpisi, ki jim mora knjigovodja slediti, se med knjigovodji pogosto pojavi preobremenjenost, ki vodi k slabšemu počutju in slabšemu zdravstvenemu stanju. Glavni dejavniki obremenjenosti, ki jim je treba nameniti dovolj pozornosti, saj jih le tako lahko delodajalec na ravni podjetja in knjigovodja na osebni ravni odpravi, so različne vrste obremenjenosti, kot so čustvena in kognitivna, medosebni odnosi in vodenje, povezava med delom in posameznikom, vpliv in razvoj ter zdravje in počutje. V magistrski nalogi smo raziskovali, ali obstaja razlika med obremenjenostjo in počutjem knjigovodij, ki so zaposleni v podjetju, in knjigovodij, ki so zaposleni v računovodskem servisu. Pri raziskovanju obremenjenosti in počutja knjigovodij smo najprej preučili članke in druge teoretične vire s tega področja, nato pa smo izvedli še anketiranje knjigovodij. Anketiranje je potekalo preko spleta. Z rezultati ankete smo želeli prikazati razlike med obema skupinama knjigovodij, opozoriti na obremenjenost zaposlenih v knjigovodstvu in predlagati možne izboljšave organiziranja delovnega mesta knjigovodij in seveda tudi vseh drugih zaposlenih, saj je po našem mnenju dobro počutje zaposlenih v podjetju ključno za dobro poslovanje podjetja. Ugotovili smo, da je obremenjenost knjigovodij velika in da prihaja do statistično pomembnih razlik med obremenjenostjo knjigovodij v podjetju, ki so v primerjavi s knjigovodji v računovodskih servisih manj obremenjeni. Tudi rezultati, vezani na počutje knjigovodij, so pokazali, da se knjigovodje v računovodskem servisu v povprečju počutijo slabše kot knjigovodje v podjetju.
Ključne besede: knjigovodje, obremenjenost, počutje
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 184; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1013,75 KB)

5.
Vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic
Damjana Žampa, 2020, diplomsko delo

Opis: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic, je bila izvajana na kmetiji Žampa leta 2019. Dobro počutje živali je gospodarsko in etološko gledano esencialnega pomena za napredek in izpolnjevanje visokih ciljev kmeta. To lahko izpolnjuje le žival, ki ima dobre konzumacijske sposobnosti in navade ter prijetno, lagodno okolje. K slednjemu spada tudi vpliv glasbe. Poskus v računalniško vodenem hlevu na 33 kravah ČB pasme je potekal 60 dni in bil razdeljen na tri obdobja glasbe (počasne, brez glasbe in hitre). Jutranje in večerne količine mleka so bile izvzete iz programa Dairy Plan za vsak dan poskusa, medtem ko so bili vzorci za analizo parametrov mleka posamezne živali odvzeti vsak dvajseti dan. Ugotovili smo, da počasna glasba blagodejno vpliva na prirejo, kajti v tem obdobju smo zabeležili najvišje količine mleka, najvišje so bile tudi povprečne vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze in SSBM. Raziskovanje je dalo pobudo za poskus v večjem obsegu, na več živalih in daljšem obdobju, saj glasba vpliva na parametre mlečnosti.
Ključne besede: krave molznice, vpliv glasbe, počutje, mlečnost, sestava mleka
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 610; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

6.
Prisotnost zapletov pri pacientih s sladkorno boleznijo in vpliv bolezni na življenje
Tamara Sagadin, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Sladkorna bolezen v svetu postaja vse bolj razširjena in pogosta ter povzroča različne zaplete, ki privedejo do slabše kakovosti življenja in v prezgodnjo smrt. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri zapleti se pojavljajo pri pacientih s sladkorno boleznijo, kako jih preprečujejo ter kakšen vpliv ima bolezen na njihovo življenje. Metode: Uporabljena je bila desktriptivna (opisna) metoda dela. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo strokovne in znanstvene slovenske ter angleške literature. V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli v enem izmed zdravstvenih domov, v katerem se zdravijo pacienti s sladkorno boleznijo. Rezultati ter razprava: Glede na analizo intervjujev so bile oblikovane štiri podkategorije, in sicer prisotnost zapletov, obvladovanje bolezni, počutje in občutki ter podpora. Ugotovljeno je bilo, da so pri večini pacientov prisotni zapleti sladkorne bolezni, ki se jih pacienti zavedajo, jih sprejemajo, prav tako se seznanjeni z načini obvladovanja sladkorne bolezni. Prisotni zapleti pa slabo vplivajo na življenje in počutje pacientov. Pomembno vlogo pri obvladovanju sladkorne bolezni predstavlja ustrezna podpora pacientom s sladkorno boleznijo s strani zdravstvenih delavcev in svojcev. Sklep: Zapleti sladkorne bolezni zmanjšujejo kakovost življenja in vplivajo na počutje pacientov, zato je zelo pomembno ustrezno preprečevanje in obvladovanje zapletov, in sicer s spremembo prehrane, telesno aktivnostjo, izvajanjem samokontrole in z opustitvijo slabih razvad.
Ključne besede: zapleti, kakovost življenja, obvladovanje, samokontrola, počutje.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 244; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Vpliv kombinirane oralne hormonske kontracepcije na počutje žensk
Veronika Primožič, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Kombinirana oralna hormonska kontracepcija predstavlja učinkovito zaščito pred nezaželeno nosečnostjo. Prinaša določene koristi pri zdravljenju ginekoloških stanj in zmanjševanju tveganj za posamezna obolenja. Vendar pa lahko predstavlja tveganje za pojav blažjih in resnih stranskih učinkov, ki lahko poslabšajo počutje žensk in njihovo sprejemljivost kontracepcijske metode. Namen zaključnega dela je bil zato raziskati vpliv kombinirane oralne hormonske kontracepcije na počutje žensk in ugotoviti njihov vpliv na sprejemljivost kontracepcijske metode. Metodologija: Diplomsko delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo priložnostni vzorec žensk (n = 177). Za prikaz in analizo rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike. Rezultati: Anketiranke so od pozitivnih učinkov kombinirane oralne hormonske kontracepcije najpogosteje zaznale zmanjšanje dismenoreje (83 %), zmanjšanje volumna menstruacijske krvavitve (86,4 %) in preprečitev nezaželene nosečnosti. Od nezaželenih stranskih učinkov pa se je najpogosteje pojavljalo nihanje razpoloženja (79 %), suha nožnica (59,8 %) in zmanjšan libido (62,7 %), venska tromboza (0,6 %), pljučna embolija (1,1 %), srčno–žilna obolenja (1,1 %) in jetrna obolenja (0,6 %). Anketiranke v 53,7 % niso zaznale sprememb v počutju pri jemanju kombinirane oralne hormonske kontracepcije. Diskusija: Kombinirana oralna hormonska kontracepcija ima določen vpliv na počutje žensk.
Ključne besede: preprečevanje nosečnosti, učinki hormonske terapije, stranski učinki, počutje, zadovoljstvo s kontracepcijo
Objavljeno: 15.11.2019; Ogledov: 493; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (804,59 KB)

8.
Analiza razvojnih možnosti ponudbe za dobro počutje v botaničnem vrtu univerze v mariboru
Ksenija Grašič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili pojem dobro počutje in raziskali, kako raznolika je ponudba Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki vključuje dobro počutje ter kako so te storitve oglaševane. Rezultate smo pridobili z anketiranjem, jih analizirali in grafično prikazali. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo sestavili predloge za izboljšavo obstoječe ponudbe v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in pripravili predloge paketov s ponudbo, ki vključuje obisk Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Sestavili smo tudi itinerarje z vključitvijo obiska ponudbe Botaničnega vrta za različne segmente turistov.
Ključne besede: Botanični vrt, dobro počutje, gastronomija, ponudba.
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 270; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

9.
Zavzetost zaposlenih pri delu in njihovo dobro počutje
Valerija Stritar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo zavzetost zaposlenih na delovnem mestu in njihovo dobro počutje. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega dela in empiričnega oziroma raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili zavzetost, njegove dejavnike, kategorije, predstavili tri modele merjenja zavzetosti ter opisali ovire in možne ukrepe pri doseganju zavzetosti zaposlenih na delovnem mestu. V nadaljevanju smo se osredotočili še na dobro počutje, ga opisali, našteli njegove vrste ter ugotavljali razmerje med zaposlenim, ki se v podjetju dobro počuti, in podjetjem. V empiričnem oziroma raziskovalnem delu smo ugotovili stopnjo zavzetosti in dobrega počutja ljudi v delovnem razmerju. Anketirane smo glede na njihovo delovno zavzetost razvrstili v tri kategorije, glede njihovega dobrega počutja pa smo ugotovili, katero izmed štirih področij, najslabše oziroma najboljše vpliva na dogajanje na delovnem mestu.
Ključne besede: zavzetost na delovnem mestu, dobro počutje zaposlenih, Gallupov test zavzetosti
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 485; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (940,92 KB)

10.
Razvoj koncepta trajnostni management človeških virov
Katja Kovše, 2019, magistrsko delo

Opis: Današnje organizacije se srečujejo z nenehnimi gospodarskimi, družbenimi ter okoljskimi spremembami in izzivi, zato je nujno, da sledijo trajnostnemu razvoju, ki zajema doseganje ciljev na področju gospodarstva, družbe in okolja z namenom, da organizacije ohranjajo svoje bistvo, to je dolgoročno uspešnost. Pomembno vlogo pri zagotavljanju uspešnosti imajo človeški viri, zato je smiselno, da se trajnost vzpodbuja tudi na področju managementa človeških virov. Novonastalo področje trajnostnega managementa človeških virov poudarja, da je dolgoročno ohranjanje človeških virov bistvenega pomena ter vodi v trajno uspešnost organizacije. Osrednji problem koncepta trajnostnega managementa človeških virov pa je, da ni dovolj raziskan in prepoznaven za organizacije. S tem namenom smo s pomočjo strokovnih in znanstvenih člankov področje raziskali, nato pa s pomočjo dosedanje literature poskušali dokazati, da trajnostni management človeških virov pozitivno vpliva na počutje zaposlenih ter na dolgoročno poslovno uspešnost organizacije. Z raziskavami smo potrdili prvo hipotezo, da z ustreznimi funkcijami trajnostnega managementa človeških virov zmanjšujemo negativne učinke na zaposlene. Z drugo hipotezo smo ugotovili, da trajnostni management človeških virov vpliva na dolgoročno uspešnost organizacije, vendar smo jo le delno potrdili, na tem področju je namreč potrebnega še precej raziskovanja. Kako s trajnostnim managementom človeških virov izboljšati dobro počutje zaposlenih in ohraniti dolgoročen obstoj organizacije, predstavlja odprt problem in izhodišče za nadaljnjo raziskovanje. Na koncu smo s pridobljenim znanjem oblikovali model trajnostnega managementa človeških virov, ki je primeren za slovensko okolje in temelji na dolgoročnih ciljih ter pozitivnemu učinku na zaposlene, organizacijo in družbo.
Ključne besede: management človeških virov, trajnostni razvoj, trajnostni management človeških virov, dobro počutje zaposlenih, organizacijska uspešnost
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 595; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici