1. Od dela do počitka : povezava med delovnimi obremenitvami, počitkom z uporabo elektronskih naprav, odklopom od dela in kvaliteto spancaPatricija Knez, 2025, magistrsko delo Opis: Delovne obremenitve so neločljiv del vsakdana in načenjajo naše energetske zaloge, zato je pomembno, kako se po delu spočijemo, tako v prostem času kot med spanjem, da si energijo povrnemo in ohranimo zdravje. Magistrsko delo preučuje odnose med čustvenimi delovnimi obremenitvami, počitkom z uporabo elektronskih naprav, psihološkim odklopom od dela in subjektivno kvaliteto spanca. Namen je bil preučitev, kako čustvene delovne obremenitve napovedujejo kvaliteto spanca ter možnostjo, da počitek z uporabo elektronskih naprav in psihološki odklop od dela mediirata odnos med njima. V raziskavi je sodelovalo 45 zaposlenih, ki so šest zaporednih dni reševali dnevne vprašalnike trikrat dnevno. Izvedli smo modeliranje na več nivojih in preverjali odnose med spremenljivkami na dnevni ravni, kar nam je omogočalo preverjanje kompleksnejših odnosov med njimi. Rezultati so pokazali, da čustvene delovne zahteve negativno napovedujejo kakovost spanca. Med čustvenimi delovnimi zahtevami in počitkom z uporabo elektronskih naprav, med tem počitkom in psihološkim odklopom od dela ter med psihološkim odklopom in kvaliteto spanca nismo zaznali statistično pomembnega učinka. Prav tako tudi pri preverjanju zaporedne mediacije preko počitka z uporabo elektronskih naprav in psihološkega odklopa nismo zaznali statistično pomembne povezave. Raziskava ponuja dodatno razumevanje odnosa med čustvenimi delovnimi obremenitvami in kvaliteto spanca. Osvetljuje tudi potrebo po dodatnih raziskavah za boljše razumevanje tega odnosa in možnih mediatorjev med njima.
Ključne besede: čustvene delovne zahteve, počitek z uporabo elektronskih naprav, psihološki odklop, kvaliteta spanca
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,38 MB) |
2. Pravica delavca do odklopa : magistrsko deloAnja Bertoncelj, 2023, magistrsko delo Opis: Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije ima velik vpliv na življenja vseh posameznikov, prav tako pa tudi na področje delovnega prava. Vsak posameznik je z razvojem tehnologije pridobil možnost, da ima kjerkoli in kadarkoli pri roki napravo, ki mu omogoča, da je vsakomur dosegljiv. To se odraža tudi na področju delovnega prava, in sicer na način, da delodajalci kontaktirajo delavce, ne le v času rednih delovnih ur, temveč tudi izven delovnega časa. Kontaktirajo jih lahko tudi sodelavci, z vprašanji v zvezi z delom. Delavci pa so velikokrat primorani na te klice ali sporočila odgovoriti, saj se bojijo izgube zaposlitve ali pa imajo naloženo delo, ki ga v rednem delovnem času niso morali opraviti.
Pri tem nastaja težava v zvezi z dosegljivostjo delavcev, saj to pomeni, da delavci delo opravljajo brez možnosti za počitek oziroma svojega prostega časa ne izkoriščajo na način, kot bi si ga sami želeli.
S tem razlogom se je razvila pravica do odklopa, in sicer pravica delavca, da se ne odziva na klice in sporočila delodajalca ter obveznosti delodajalcev, da delavcev ne kontaktirajo izven rednih delovnih ur.
Pri tem so pomembna vsa pravila v zvezi z delovnim časom, dnevnim in tedenskim počitkom ter odmori, kateri so zajeti v mednarodnem, evropskem in nacionalnem pravu. Z dosledno uporabo vseh teh pravil se delavcem daje pravica do počitka. Kljub vsem obstoječim pravilom pa se je razvila posebna pravica, to je pravica do odklopa, ki ni le pravica delavcev, temveč tudi obveznost delodajalcev, ki jo je potrebno uzakoniti, saj obstoječa pravila v zvezi z delovnim časom, počitki in odmorom, ne zadostujejo. Potrebna so torej posebna pravna pravila, ki bodo delavcem dala pravico, da se odmakne od delovnega okolja in čas preživi po lastni volji.
Pomembnost te pravice se kaže v tem, da se vedno več držav odloča za uzakonitev pravice do odklopa, od katerih je bila prva država Francija, kateri so sledile tudi druge. Tudi Slovenija je sprejela predlog spremembe ZDR-1, kjer bi poseben člen uredil pravico do odklopa ter sankcije v primeru nesprejema ukrepov za uveljavitev pravice do odklopa. Prav tako na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti za uzakonitev pravice do odklopa, saj je bila sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta s predlogom morebitne nove direktive o pravici do odklopa, ki bi harmonizirala ureditev v vseh državah članicah.
Ključne besede: delovno pravo, pravice iz delovnega razmerja, pravo Evropske unije, pravica do odklopa, odklop, delovni čas, dnevni in tedenski počitek, varnost in zdravje pri delu
Objavljeno v DKUM: 07.03.2024; Ogledov: 683; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,04 MB) |
3. Uporaba ljubkovalne igrače pri počitku v vrtcu : diplomsko deloLina Gornik, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo in pomen ljubkovalne igrače v vrtcu pri
počitku. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako ljubkovalne igrače vplivajo
na otroke pri počitku v vrtcu, kdaj otroci po njih posegajo, kako na njih vplivajo in
ali se pojavljajo razlike v uporabi le-teh glede na spol in starost otrok. V
teoretičnem delu smo opredelili navezanost kot močno vez, ki se vzpostavi med
otrokom in njegovimi starši in poteka v štirih fazah. Opisali smo, kakšen pomen
imajo za otroke ljubkovalne igrače, ki največkrat nastopijo kot prehodni objekt, ki
je otrokom v pomoč in tolažbo, kadar se znajdejo v novih ali stresnih situacijah. V
empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom, ki je razdeljen na dva dela, zbirali
odgovore vzgojiteljev iz vrtcev. V prvem delu anketnega vprašalnika nas je
zanimalo, kako pomembne se zdijo ljubkovalne igrače vzgojiteljem, ali jih otroci
pogosto prinašajo v vrtec in uporabljajo pri počitku in ali jim ljubkovalna igrača
pomaga pri počitku. Drugi del anketnega vprašalnika vsebuje ocenjevalno
lestvico, ki vsebuje postavke, ki se nanašajo na vzorce navezanosti: varnost,
upiranje in izogibanje. Z ocenjevalno lestvico smo ugotavljali, ali otroci izražajo
do ljubkovalne igrače enake vzorce navezanosti, kot jih poznamo iz literature.
Ugotovili smo, da pogostost uporabe ljubkovalne igrače pri počitku ni povezana s
spolom otrok in da ljubkovalne igrače otrokom pomagajo k občutju varnosti in
umiritvi pri počitku v vrtcu.
Ključne besede: ljubkovalne igrače, predšolski otroci, počitek, navezanost, prehodni objekt
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 549; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1022,82 KB) |
4. Spremembe v dnevnih aktivnostih in počitku pri pacientih s shizofrenijoLucija Vratuša, 2021, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Shizofrenija je kronična možganska motnja, ki se v svoji aktivni fazi kaže s simptomi, kot so blodnje, halucinacije, neurejen govor, težave z razmišljanjem in upad motivacije. Namen zaključnega dela je raziskati spremembe v dnevnih aktivnostih in počitku pri pacientih s shizofrenijo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizofrenijo.
Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s kronično utrujenostjo, oslabljena je njena fizična aktivnost, pojavlja se nezmožnost za opravljanje različnih aktivnosti. Navaja pripravljenost za doseganje višje ravni zdravja. Pacientka je sicer samostojna pri osebni higieni in oblačenju. Težav s spanjem ne navaja.
Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da se posameznik z diagnozo shizofrenije zna soočati z vsakodnevnimi aktivnostmi. Pomoč in motivacija sta izredno pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo in pripomoreta k njegovi sprejetosti v družbo.
Ključne besede: shizofrenija, kakovost življenja, antipsihotiki, dnevna aktivnost, počitek, NANDA
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 1005; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,23 MB) |
5. Zakonska določila pravilnega načrtovanja počitkaVernesa Trgalović, 2017, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je ugotoviti stališče anketirancev glede pomembnosti pravilnega načrtovanja počitka, na podlagi veljavne zakonodaje ugotoviti, v kolikšni meri so delavci seznanjeni z veljavno zakonodajo, ugotoviti, ali delodajalci pri organiziranju počitka upoštevajo veljavno zakonodajo in ugotoviti, ali se spremembe v Sloveniji ujemajo s spremembami, ugotovljenimi v raziskavah Eurofounda (2012 in 2015). V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih zaposlenih v podravski regiji. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo. Raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 23 vprašanj, ki je bil posredovan anketirancem v elektronski obliki, preko elektronske pošte in delno tudi v pisni obliki. Ugotovili smo, da ni bila ženskam v primerjavi z moškimi večkrat kršena pravica do počitka (p=0,404). Potrdili smo, da si večina anketirancev želi sprememb v sami organizaciji delovnega časa (p=0,000). Zaposlene je potrebno ozavestiti o zakonu o delovnih razmerjih. Saj smo z našo raziskavo ugotovili, da veliko zaposlenih ni seznanjenih z njihovimi pravicami in so jim posledično pravice tudi velikokrat kršene. Počitek je pomemben, saj zmanjšuje stres, ki se kopiči na delovnem mestu, in posledično zmanjšuje obolevanja delavcev. Menimo, da je najbolj pomembna dobra in pravilna organizacija počitka, saj lahko z dobro organizacijo zmanjšamo nezadovoljstvo zaposlenih, jim izboljšamo njihovo socialno življenje in zdravje.
Ključne besede: počitek, zakon o delovnih razmerjih, delovni čas, utrujenost
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1418; Prenosov: 226
Celotno besedilo (1,25 MB) |
6. OCENA VZGOJITELJA O VLOGI OTROKA PRI POČITKU IN PREHRANJEVANJU V DNEVNI RUTINIMarjetka Kert, 2016, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Diplomsko delo je bilo osredotočeno na vlogo otroka pri prehranjevanju in počitku v dnevni rutini vrtca.
V teoretičnem delu smo pisali o dnevni rutini v vrtcu. V tem sklopu smo podrobneje opredelili pojme dnevna rutina, prikriti kurikulum in implicitne teorije, ki se, kot smo ugotovili, med seboj povezujejo in prepletajo. Na področju prehranjevanja smo predstavili biološke potrebe otrok po hrani in posameznih hranilih ter smernice za uravnoteženo prehrano v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Predstavili smo tudi, na kakšen način za zdravo prehrano in oblikovanje prehranjevalnih navad skrbijo v vrtcih. Zanimalo nas je tudi aktivno vključevanje otrok v pripravo na prehranjevanje, potek prehranjevanja in urejanje po prehranjevanju. Na področju počitka pa smo pogledali, kakšne so biološke potrebe otrok po spanju, in kako se s starostjo spreminjajo. Predstavili smo tudi pripravo na počitek, najbolj pa smo se osredotočili na počitek v vrtcu, ki ga delimo na počitek in spanje.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate empirične raziskave o vlogi otroka pri pripravi na prehranjevanje in počitek, pri poteku prehranjevanja in počitka ter urejanju po prehranjevanju in počitku. Raziskovalni instrument, ki smo ga uporabili, je bil anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa, ki ga je izpolnilo 296 vzgojiteljev iz naključno izbranih slovenskih vrtcev. Zanimalo nas je, v kolikšni meri in kako vzgojitelji vključujejo otroke v pripravo na prehranjevanje in počitek, v sam potek prehranjevanja in počitka ter urejanje po prehranjevanju in počitku. Ugotavljali smo razlike v samostojnosti glede na starost, stratum in velikost vrtca. Dobljene podatke smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in jih predstavili tabelarično.
Ključne besede: Dnevna rutina, počitek, prehrana, prikriti kurikulum, vrtec.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 2325; Prenosov: 513
Celotno besedilo (1,01 MB) |
7. Spanje in počitek otrok v vrtcuKatarina Pondrk, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Spanje in počitek v vrtcu smo želeli preučiti, kaj o tem delu dnevne rutine v prikritem kurikulu kažejo raziskave, ki so že narejene na omenjenem področju. V teoretičnem delu smo tako zajeli izsledke teh raziskav ter preučili spoznanja o otrokovem razvoju in njegovih potrebah. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave o spanju in počitku otrok v vrtcu, ki je bila namenjena strokovnim delavkam Vrtca Ivanjkovci in Vrtca pri OŠ Sveti Tomaž. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako počitek in spanje izvajajo v teh dveh, med seboj skoraj identičnih vrtcih, koliko sledijo otrokovim željam in potrebam ter v kolikšni meri so pripravljeni nanje tudi odreagirati in jih zadovoljiti.Pridobljeni podatki raziskave so pokazali različna mnenja in ravnanja, ki se jih poslužujejo strokovne delavke. Zaznati pa je, da so v obeh vrtcih res ključnega pomena individualne potrebe otrok in ustrezno zadovoljevanje le teh, da je pomembno otrokovo dobro počutje, da dajejo možnost izbire in s tem gradijo prijetno in spodbudno okolje za otrokov vsestranski razvoj.
Ključne besede: počitek otrok, spanje otrok, možnost izbire, individualne potrebe, ravnanja strokovnih delavk
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 2945; Prenosov: 429
Celotno besedilo (935,04 KB) |
8. VLOGA SODOBNIH DELOVNIH OKOLIJ PRI ZDRAVJU ZAPOSLENIH: POČITEK PO DELU KOT BLAŽILEC NEGATIVNIH UČINKOV?Sabina Junc, 2016, magistrsko delo Opis: V zadnjih štiridesetih letih se je vsebina dela v zahodnih družbah premaknila od idealnega tipa, pri katerem je prevladoval rutinski delovni proces, v birokratsko organiziran industrijski delovni proces. Osrednja značilnost novega pristopa je fleksibilnost. Od zaposlenih se pričakuje, da sami določajo, kdaj bodo opravljali delo (fleksibilni urnik dela), od kod ga bodo opravljali (na primer delo na daljavo) ter s katerim komunikacijskim orodjem (na primer pametni telefon, elektronska sporočila, video konference).
Za namen raziskovanja povezave med spremenljivkami sodobnega delovnega okolja, počitka po delu in zdravja na delovnem mestu smo oblikovali in validirali vprašalnik sodobnega delovnega okolja. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen je mediacijski učinek počitka po delu v povezavi med značilnostmi sodobnega delovnega okolja in zdravja na delovnem mestu. S pomočjo vzorca slovenske policije (N = 178) smo ugotovili, da ima počitek po delu vlogo blažilca različnih značilnosti sodobnih delovnih okolij, ki na zdravju zaposlenih puščajo negativne posledice. Predlagali smo tudi nekaj intervencij za promocijo zdravja na delovnem mestu (na ravni organizacij) ter na kratko predstavili primer dobre prakse – ustrezne zakonodajne ureditve področja (na ravni države).
Ključne besede: sodobno delovno okolje, počitek po delu, zdravje, težave z zdravjem, fleksibilnost na delovnem mestu, analiza mediacije
Objavljeno v DKUM: 01.06.2016; Ogledov: 1363; Prenosov: 263
Celotno besedilo (1,91 MB) |
