| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mestno redarstvo Mestne občine Murska Sobota - ocena prebivalcev o pluralni policijski dejavnosti
Daniela Hozjan, 2017, diplomsko delo

Opis: Ker je varnost za človeka pomemben dejavnik, ki vpliva na dobro počutje ter učinkovito delovanje vsakega posameznika, je izrednega pomena, da le-te ne zagotavljajo le policisti, ampak še kakšen drug organ. Ravno zaradi tega so se na lokalni ravni kot pooblaščene uradne osebe razvili redarji, ki skrbijo za varnost na nekem manjšem območju oziroma v neki občini. Redarji so partner policije, zato je pomembno, da se zavedamo, da delo teh dveh organov poteka vzporedno, kar pomeni, da se skupaj dopolnjujeta ter skupaj delujeta. To namreč pomeni, da si pomagata na raznih množičnih zbiranjih, občinskih dogodkih in tudi v prekrškovnih postopkih. Vsebina diplomskega dela je predstavitev delovanja Mestnega redarstva Mestne občine Murska Sobota. Redarstvo z omenjenega območja je bilo ustanovljeno v letu 1996, in sicer s ciljem izvajanja nadzora občinskih predpisov s petih različnih področij. Prelomnica redarske službe je bila s sprejetjem ZORed od leta 2006 naprej, saj so le-ti postali prekrškovni organi, večala so se jim pooblastila ter prav tako področja dela. Drugi del diplomskega dela je ocena občanov lokalne skupnosti Mestne občine Murska Sobota o redarski službi omenjene občine. Ugotovitve so pokazale, da je mnenje prebivalcev o redarjih v večini neopredeljeno, kar pomeni, da so svoje mnenje izrazili tako, da se z navedenim mogoče strinjajo oziroma se z navedenim niti ne strinjajo. Ali nas taki odgovori lahko pripeljejo do razmišljanja, da so prebivalci o redarjih premalo podučeni oziroma so jim delo, naloge ter dolžnosti tega organa pomanjkljivo predstavljeni? Ta vprašanja ostajajo odprta oziroma neodgovorjena, pozitivne premike pa bomo videli šele čez daljše časovno obdobje, mogoče je govora kar o kakšnem desetletju preventivnega delovanja ter izboljševanja napak, ki so že vidne v praksi.
Ključne besede: redarstvo, mestno redarstvo, pluralna policijska dejavnost, lokalna skupnost, zagotavljanje varnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 963; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Reševanje varnostnih problemov na območju Mežiške doline skozi prizmo pluralne policijske dejavnosti
Nea Rotovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Policija v našem okolju ni edini ponudnik tako imenovanih varnostnih storitev, ampak so se ji pri nas, po vzoru zahoda, pri zagotavljanju splošne varnosti ljudi in premoženja, pridružujejo različni subjekti kot na primer zasebne varnostne službe oziroma zasebni varnostniki, detektivi, različne inšpekcijske službe in ne nazadnje občinski redarji. Vendar se zdi, da je policija kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve za zagotavljanje varnosti še vedno najpomembnejši dejavnik. Gre za organ oziroma organizacijo, ki je dolgo časa edina zagotavljala varnost in ima s tega vidika najbolj funkcionalno in številčno organizacijo, ki vključuje širok spekter pooblastil in ne nazadnje učinkovite metode dela kot je denimo v skupnost usmerjeno policijsko delo, ki se kaže v ustvarjanju partnerskega odnosa z državljani kot uporabniki varnostnih storitev. Takšnih metod dela in v takšnem obsegu za enkrat pri ostalih subjektih ne najdemo, čeprav se tudi oni poslužujejo podobnih načinov. Skozi primerjavo izvedenih ukrepov subjektov vključenih v sistem pluralne policijske dejavnosti na območju Mežiške doline tako dokazujemo, da so na območju Mežiške doline v sistem pluralne policijske dejavnosti sicer vključeni različni subjekti, vendar kljub temu večino nalog za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, še vedno opravi policija oziroma njeni uslužbenci.
Ključne besede: varnost, varnostni problemi, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, policijsko delo v skupnosti, pluralna policijska dejavnost, policija, redarstvo, vojska, varnostne službe, magistrska dela
Objavljeno: 01.02.2017; Ogledov: 1261; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (711,90 KB)

3.
Carina kot policijska služba
Andreja Verbič, 2016, diplomsko delo

Opis: Carina v Sloveniji deluje pod okriljem Finančne uprave Republike Slovenije od leta 2014. Uvrščamo jo v pluralno policijsko družino ravno tako kot policijo, zasebno varovanje, pravosodno policijo, občinsko redarstvo in detektivsko dejavnost ter podobne organizacije. Namen pluralne policijske dejavnosti je varovanje ljudi in premoženja, zagotavljanje zakonitosti in javnega reda, izvajanje splošnega družbenega nadzorstva ter zagotavljanje varnosti v družbi. Carinska služba skrbi za zaščito gospodarskih, finančnih in varnostnih interesov ne le Slovenije, temveč tudi enotnega carinskega območja EU s pomočjo carinskih služb ostalih držav Evropske unije. Naloge, ki jih izvajajo cariniki, so carinski in trošarinski nadzor; obračun in pobiranje uvoznih, izvoznih dajatev ter trošarin; carinske preiskave; kontrola potnikov, blaga in storitve ter druge naloge določene z zakonom. Pri opravljanju svojih nalog se povezujejo tudi z domačo in tujo policijo ter s tujimi carinskimi organi in tako skupaj skrbijo za varnost in zaščito prebivalcev, predvsem pa varujejo pred nepoštenim in nezakonitim trgovanjem. Policija in Finančna uprava medsebojno sodelovanje krepita na skupnih delovnih sestankih. Primerjava pooblastil policistov, carinikov, zasebnih varnostnikov in občinskih redarjev pripelje do ugotovitve, da so pooblastila carinikov najbolj podobna pooblastilom, ki jih imajo policisti, zato lahko v skladu z definicijo pluralne policijske družine carino označimo kot policijsko službo.
Ključne besede: pluralna policijska dejavnost, finančna uprava, carina, cariniki, naloge, sodelovanje, policisti, redarji, varnostniki, pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 1168; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (981,69 KB)

4.
Javno mnenje prebivalcev Mestne občine Maribor o institucijah pluralne policijske dejavnosti
Matjaž Krček, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsak dan smo v stiku z inštitucijami pluralne policijske dejavnosti, večinoma se niti ne zavedamo da smo v stiku. Ko se sprehajamo po mestu smo pod nadzorom kamer, ki jih upravljajo zasebna varnostna podjetja, ko gremo na cesto smo pod nadzorom policije, ko kupimo kakršnokoli tujo dobrino je ta moral iti skozi roke carine, ipd. Vse te inštitucije pluralne policijske dejavnosti delajo po programu nacionalne varnosti in skrbijo za državljane Republike Slovenije. Vsaka deluje na svojem področju, ena področja se sicer med seboj prekrivajo med inštitucijami, v teh primerih je tudi urejeno kako sodelujejo inštitucije med seboj. Večina inštitucij policijske dejavnosti je državnih, obstajata pa tudi dve zasebni, za katere se vsak posameznik odloči če jih bo uporabil ali ne. Zasebni inštituciji policijske dejavnosti sta zasebno-varnostna podjetja in detektivi, obe inštituciji ponujata usluge v zameno za plačilo teh uslug. V mestni občini Maribor delujejo vse inštitucije pluralne policijske dejavnosti in imajo tudi svoje uprave, sedeže podjetij, poslovne enote, ipd.. Maribor kot drugo največje slovensko mesto ima približno 100,000 prebivalcev. Maribor je strateško zelo pomembno mesto, zaradi tranzita, ki pa slabo izkorišča v sebi prid. Bližina Hrvaške in Avstrijske meje pomeni, da mora biti policijska in carinska uprava številčna za nadzor prometa in tovornega prometa. Mestna občina Maribor ima tudi svoje redarstvo, ki opravlja svoje naloge, čeprav ne uživa podpore prebivalstva, kar se tudi lahko reče za ostale inštitucije pluralne policijske dejavnosti. Večina prebivalcev Maribora ima negativne izkušnje z njimi, sploh med nogometnimi tekmami in protesti, si je predvsem policija pridobila negativno podobo. Mnogi prebivalci Maribora so tudi mišljenja, da ne potrebujemo toliko različnih inštitucij policijske dejavnosti in da so pod vplivom korupcije in da ščitijo koruptivne državnike.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, občinsko redarstvo, vojska, pluralna policijska dejavnost, Maribor, varnost, zagotavljanje varnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 07.12.2016; Ogledov: 910; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (825,05 KB)

5.
Analiza potreb po pluralni policijski dejavnosti
Tadej Hafner, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je, da z analizo občinskih programov varnosti vseh treh občin v Zasavju, analizo podatkov kaznivih dejanj in drugih virov ogrožanja ter intervjujev z občinskimi svetniki na območju Zasavja, definiramo potrebe po pluralni policijski dejavnosti v statistični regiji Zasavje. V teoretičnem delu magistrske naloge smo z deskriptivno metodo ter analizo domače in tuje literature opisali pojme in dejstva pluralne policijske dejavnosti ter predstavili zgodovinsko in geografsko ozadje vseh treh občin v Zasavju. V drugem, empiričnem delu, je poudarek bolj na analitičnem pristopu, kjer smo z zbiranjem, primerjavo in obdelavo podatkov iz javnih virov, uradnih evidenc, zakonov, strokovne literature, spletnih strani in intervjujev z občinskimi svetniki iz občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorja ob Savi, definirali potrebe po pluralni policijski dejavnosti v Zasavju. Ugotovili smo, da občinski svetniki v Zasavju niso v celoti seznanjeni s konceptom pluralne policijske dejavnosti, ter da je socialno stanje v Zasavju zaskrbljujoče, kar predstavlja pereč varnostni problem. Naša najpomembnejša in ključna ugotovitev te magistrske naloge je, da v Zasavju obstajajo potrebe po pluralni policijski dejavnosti.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, pluralna policijska dejavnost, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, občinsko redarstvo, varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, magistrska dela
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 898; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici