Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ker je varnost za človeka pomemben dejavnik, ki vpliva na dobro počutje ter učinkovito delovanje vsakega posameznika, je izrednega pomena, da le-te ne zagotavljajo le policisti, ampak še kakšen drug organ. Ravno zaradi tega so se na lokalni ravni kot pooblaščene uradne osebe razvili redarji, ki skrbijo za varnost na nekem manjšem območju oziroma v neki občini. Redarji so partner policije, zato je pomembno, da se zavedamo, da delo teh dveh organov poteka vzporedno, kar pomeni, da se skupaj dopolnjujeta ter skupaj delujeta. To namreč pomeni, da si pomagata na raznih množičnih zbiranjih, občinskih dogodkih in tudi v prekrškovnih postopkih. Vsebina diplomskega dela je predstavitev delovanja Mestnega redarstva Mestne občine Murska Sobota. Redarstvo z omenjenega območja je bilo ustanovljeno v letu 1996, in sicer s ciljem izvajanja nadzora občinskih predpisov s petih različnih področij. Prelomnica redarske službe je bila s sprejetjem ZORed od leta 2006 naprej, saj so le-ti postali prekrškovni organi, večala so se jim pooblastila ter prav tako področja dela. Drugi del diplomskega dela je ocena občanov lokalne skupnosti Mestne občine Murska Sobota o redarski službi omenjene občine. Ugotovitve so pokazale, da je mnenje prebivalcev o redarjih v večini neopredeljeno, kar pomeni, da so svoje mnenje izrazili tako, da se z navedenim mogoče strinjajo oziroma se z navedenim niti ne strinjajo. Ali nas taki odgovori lahko pripeljejo do razmišljanja, da so prebivalci o redarjih premalo podučeni oziroma so jim delo, naloge ter dolžnosti tega organa pomanjkljivo predstavljeni? Ta vprašanja ostajajo odprta oziroma neodgovorjena, pozitivne premike pa bomo videli šele čez daljše časovno obdobje, mogoče je govora kar o kakšnem desetletju preventivnega delovanja ter izboljševanja napak, ki so že vidne v praksi.
Ključne besede: redarstvo, mestno redarstvo, pluralna policijska dejavnost, lokalna skupnost, zagotavljanje varnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1904; Prenosov: 363
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Carina v Sloveniji deluje pod okriljem Finančne uprave Republike Slovenije od leta 2014. Uvrščamo jo v pluralno policijsko družino ravno tako kot policijo, zasebno varovanje, pravosodno policijo, občinsko redarstvo in detektivsko dejavnost ter podobne organizacije. Namen pluralne policijske dejavnosti je varovanje ljudi in premoženja, zagotavljanje zakonitosti in javnega reda, izvajanje splošnega družbenega nadzorstva ter zagotavljanje varnosti v družbi. Carinska služba skrbi za zaščito gospodarskih, finančnih in varnostnih interesov ne le Slovenije, temveč tudi enotnega carinskega območja EU s pomočjo carinskih služb ostalih držav Evropske unije. Naloge, ki jih izvajajo cariniki, so carinski in trošarinski nadzor; obračun in pobiranje uvoznih, izvoznih dajatev ter trošarin; carinske preiskave; kontrola potnikov, blaga in storitve ter druge naloge določene z zakonom. Pri opravljanju svojih nalog se povezujejo tudi z domačo in tujo policijo ter s tujimi carinskimi organi in tako skupaj skrbijo za varnost in zaščito prebivalcev, predvsem pa varujejo pred nepoštenim in nezakonitim trgovanjem. Policija in Finančna uprava medsebojno sodelovanje krepita na skupnih delovnih sestankih. Primerjava pooblastil policistov, carinikov, zasebnih varnostnikov in občinskih redarjev pripelje do ugotovitve, da so pooblastila carinikov najbolj podobna pooblastilom, ki jih imajo policisti, zato lahko v skladu z definicijo pluralne policijske družine carino označimo kot policijsko službo.
Ključne besede: pluralna policijska dejavnost, finančna uprava, carina, cariniki, naloge, sodelovanje, policisti, redarji, varnostniki, pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1881; Prenosov: 118
Celotno besedilo (981,69 KB)

Opis: Namen magistrske naloge je, da z analizo občinskih programov varnosti vseh treh občin v Zasavju, analizo podatkov kaznivih dejanj in drugih virov ogrožanja ter intervjujev z občinskimi svetniki na območju Zasavja, definiramo potrebe po pluralni policijski dejavnosti v statistični regiji Zasavje. V teoretičnem delu magistrske naloge smo z deskriptivno metodo ter analizo domače in tuje literature opisali pojme in dejstva pluralne policijske dejavnosti ter predstavili zgodovinsko in geografsko ozadje vseh treh občin v Zasavju. V drugem, empiričnem delu, je poudarek bolj na analitičnem pristopu, kjer smo z zbiranjem, primerjavo in obdelavo podatkov iz javnih virov, uradnih evidenc, zakonov, strokovne literature, spletnih strani in intervjujev z občinskimi svetniki iz občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorja ob Savi, definirali potrebe po pluralni policijski dejavnosti v Zasavju. Ugotovili smo, da občinski svetniki v Zasavju niso v celoti seznanjeni s konceptom pluralne policijske dejavnosti, ter da je socialno stanje v Zasavju zaskrbljujoče, kar predstavlja pereč varnostni problem. Naša najpomembnejša in ključna ugotovitev te magistrske naloge je, da v Zasavju obstajajo potrebe po pluralni policijski dejavnosti.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, pluralna policijska dejavnost, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, občinsko redarstvo, varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1573; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,66 MB)