| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Morfogenomska karakterizacija sliv (Prunus domestica L.), vključenih v gensko banko koščičarjev
Anja Kac, 2020, diplomsko delo

Opis: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je bilo v letu 2018 in 2019 vzorčenih 40 dreves sliv. Leta 2018 so se začela vzorčenja plodov. Prva drevesa so bila vzorčena v sredini julija in zadnja v začetku avgusta. Leto kasneje, konec marca 2019, se je začelo vzorčenje cvetov tistih dreves, katerih plodovi so bili vzorčeni, sam proces pa je bil zaključen v začetku aprila. Izvedene so bile meritve različnih parametrov, kot so dimenzija (višina, širina), dlakavost, barva kožice ploda, spojenost mesa s koščico, oblika venčnih listov, velikost cvetnega peclja itd. Za interpretacijo rezultatov so bile uporabljene smernice za izvajanje poskusov izrazitosti, enotnosti in stabilnosti evropskih sliv (Prunus domestica L.), ki jih je izdala Mednarodna zveza za zaščito novih sort rastlin (UPOV) leta 2002 v Ženevi. Smernicam so bile dodane tudi nekatere modifikacije, zgolj za lažje interpretiranje rezultatov. Proučene so bile posamezne akcesije sliv iz genske banke koščičarjev ter opredeljene morfogenomske karakteristike le teh.
Ključne besede: sliva, Prunus domestica, deskriptorji, cvet, plod
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 178; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (4,75 MB)

2.
Zdravstvena obravnava pacientke z epilepsijo v nosečnosti in poporodnem obdobju
Marjeta Štrekelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija predstavlja resen socialni in zdravstveni problem. Namen diplomskega dela je predstaviti specifične probleme pacientke z epilepsijo v obdobju zanositve, med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju, ter opisati zdravstveno obravnavo pacientke z epilepsijo od načrtovanja nosečnosti do poporodnega obdobja. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretični del diplomskega dela smo oblikovali s pomočjo analize slovenske in tuje strokovne literature. Empirični del diplomskega dela smo izdelali s pomočjo kvalitativne raziskave. Podatke smo pridobili z intervjujem. Izvedena je bila študija primera s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika z odprtim tipom vprašanj. Raziskovalni vzorec predstavlja ena pacientka z epilepsijo, po porodu. Rezultati: Na podlagi odgovorov pridobljenih z intervjujem, opazovanjem pacientke in pregledom medicinske dokumentacije smo ugotovili, da je imela pomembno vlogo pri odločanju pacientke o zanositvi frekvenca pogostosti epileptičnih napadov. Pri pacientki je plodnost ostala ohranjena, nosečnost pa je kljub pogostim epileptičnim napadom predvsem v prvem in tretjem tromesečju potekala brez večjih težav ali zapletov. Opazili smo primanjkljaj multidisciplinarnega sodelovanja in vključevanja medicinske sestre pri vodenju, usmerjanju in svetovanju pacientke z epilepsijo, ki je opazen v vseh obdobjih od zanositve do poporodnega obdobja. Diskusija in zaključek: Epilepsija je kljub visoki incidenci, še vedno tabu tema zaradi pomanjkanja znanja in informacij o epilepsiji in epileptičnih napadih, tako med prebivalstvom kot med pacienti samimi. Če želimo med pacientkami z epilepsijo doseči, kar se da varno, zdravo in uspešno zanositev, nosečnost, porod ter poporodno obdobje, bi bilo potrebno s strani zdravstvenih delavcev dodatno obširno ozaveščanje, informiranje, pomoč in strokovno vodenje pacientov z epilepsijo, svojcev ter tudi širše lokalne skupnosti.
Ključne besede: epilepsija, nosečnost, epileptični napad, antiepileptična terapija, plod, porod.
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1224; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (967,59 KB)

3.
VPLIV RASTNIH HORMONOV NA KARAKTERISTIKO PLODOV SLIV (Prunus domestica)
Mateja Stopar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen poskusa, ki smo ga opravljali leta 2008 v Sadjarskem centru Maribor-Gačnik, je bilo ugotoviti, kakšen vpliv imajo rastna hormona avksin (pripravek Maxim) in citokinin (pripravek CPPU), ročno redčenje plodov in njihove kombinacije na velikost plodov in izbrane parametre kakovosti pri slivah sorte 'Čačanska lepotica'. V poskus je bilo vključenih 7 obravnavanj: obr. 1: plodove smo ročno redčili in nato tretirali z avksinom, obr. 2: izvedli smo tretiranje z avksinom, dne (22. 5. 2008), obr. 3: izvedli smo dve tretiranji z avksinom v dveh različnih terminih (22. 5. in 3. 6. 2008), obr. 4: izvedli smo tretiranje plodov s citokininom dne (22. 5. 2008), obr. 5: opravili smo tretiranje z avksinom in citokininom, šesto obravnavanje je predstavljalo kontrolo (netretirano), obr. 7: opravili smo ročno redčenje plodov. Meritve premera plodov so bile opravljene v 10 - 14 dnevnih intervalih, z začetkom 45 dni pred tehnološko zrelostjo. Rezultati so pokazali, da je statistično značilno največji pozitivni vpliv na velikost plodov in vsebnost suhe snovi imela uporaba rastnega hormona citokinina, uporabljenega v fazi razvoja plodov, medtem ko uporaba avksina ni imela učinka.
Ključne besede: slive, 'Čačanska lepotica', rastni hormoni, plod, kakovost
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 748; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (386,41 KB)

4.
POSLEDICE UŽIVANJA ŠKODLJIVIH SUBSTANC MED NOSEČNOSTJO
Tjaša Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V času nosečnosti vse, kar vstopi v telo matere, vpliva tudi na plod in njegov razvoj. Preko placente v nosečnosti ter preko materinega mleka med dojenjem prehajajo z matere na otroka tudi škodljive substance. Plod lahko utrpi telesne in nevrološke poškodbe, ki lahko trajajo do konca njegovega življenja. Učinki se lahko kažejo ob rojstvu, lahko pa tudi kasneje v razvoju otroka. Namen diplomskega dela je opozoriti na posledice uživanja škodljivih substanc med nosečnostjo in z raziskavo ugotoviti pogostost poseganja po škodljivih substancah med nosečnicami in njihovo seznanjenost s posledicami. Raziskovalne metode: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Raziskavo smo izvedli v Dispanzerju za žene. V raziskavo je bilo zajetih 50 naključno izbranih nosečnic. Pridobljene podatke smo uredili, analizirali in izračunali deleže. Rezultate ankete smo predstavili opisno in grafično. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da so anketirane nosečnice pred nosečnostjo uživale več škodljivih substanc kot med nosečnostjo in da se zavedajo posledic uživanja škodljivih substanc na plod in mater. Nosečnice so največ podatkov o posledicah uživanja škodljivih substanc med nosečnostjo pridobile preko spleta. Sklep: Pomembno je, da so nosečnice dovolj dobro izobražene o posledicah uživanja škodljivih substanc, se zavedajo tveganja in se vedejo odgovorno, ter poiščejo ustrezno pomoč, če jo potrebujejo.
Ključne besede: nosečnost, škodljive substance, droge, plod, posledice.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1317; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
6.
Zasnova in konstruiranje izkoščičevalnika češenj
Matej Debelak, 2014, diplomsko delo

Opis: Glavni cilj moje diplomske naloge je bil zasnovati učinkovit izkoščičevalnik češenj in višenj, ki je namenjen predvsem gospodinjski uporabi. V procesu izdelave diplomskega dela sem z ocenjevalnimi kriteriji izbral najboljšo variantno rešitev in jo zmodeliral s pomočjo programske opreme za 3D-modeliranje. Končni rezultat je viden v digitalni obliki in je zadostil predhodno postavljenim omejitvam in zahtevam. Naprava deluje s pomočjo elektromotorja in omogoča izkoščičevanje petih plodov hkrati, njena osnovna naloga pa je ohraniti plod v enem, čim manj spremenjenem kosu.
Ključne besede: češnje, izkoščičevalnik, izkoščičevanje, konstruiranje, plod, razvoj, rešitev
Objavljeno: 28.08.2014; Ogledov: 1201; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

7.
MODELIRANJE PRIRASTKA PLODOV SORTE 'GALA' PRI RAZLIČNIH OBREMENITVAH
Neža Vidmar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno modeliranje prirastka plodov sorte 'Gala'. Poskus je bil zasnovan v marcu 2011. Opravljen je bil v nasadih Sadjarskega centra Gačnik. V poskusu je bila obravnavana sorta 'Gala', klon 'Gala Schniga'. Sorta 'Gala' je bila cepljena na podlago M 9. Plodove smo merili skozi vegetativno obdobje vsakih 14 dni. Podatke o debelini plodu in številu dni po polnem cvetenju do obiranja smo vnesli v Excelovo preglednico, nato smo podatke logaritmirali. S pomočjo modelov smo izračunali teoretični prirastek na različno starem lesu in različnih obremenitvah ter ga s pomočjo programov Excel in SPSS primerjali z dejanskimi meritvami. Opravljena je bila regresijska analiza. Testirali smo testnost posameznih krivulj za nizko, srednjo in visoko obremenitev. S pomočjo T-testa smo preverili ujemanje podatkov meritev z modelnimi vrednostmi. Modeli v večini primerov precenjujejo dejanske meritve. Izmed vseh modelov je bil najzanesljivejši model Vsi plodovi pri nizki obremenitvi.
Ključne besede: plod / jabolk 'Gala' / obremenitev / debelina / krivulja
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1090; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (803,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici