Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Rak v nosečnosti je sicer redka diagnoza, kljub temu pa pogostost v zadnjih letih z višanjem starosti nosečnic narašča, zdravljenje raka v nosečnosti pa zahteva celosten pristop. Namen diplomskega dela je raziskati vpliv uporabe kemoterapije pri nosečnici na razvoj ploda in ugotoviti vlogo medicinske sestre v času zdravstvene obravnave nosečnice z rakom. V namen priprave diplomskega dela smo pregledali znanstveno literaturo s področja vpliva kemoterapije na plod pri nosečnici. Literaturo smo poiskali z uporabo podatkovnih baz: PubMed, CINAHL, ScienceDirect in SAGE, pomagali smo si tudi z bazo COBISS in spletnim iskalnikom Google Scholar. Potek iskanja, pregleda in izbora relevantne literature smo prikazali z diagramom poteka, kot priporočajo smernice PRISMA. Izbrane članke smo kritično ocenili po Joanna Briggs Institute. V podatkovnih bazah smo skupno našli 1371 zadetkov, po odstranitvi duplikatov in pregledu smo v končno analizo vključili 12 člankov, ki so izpostavili temi zdravljenja s kemoterapijo pri nosečnici z rakom in temo vloga medicinske sestre pri zdravljenju nosečnice z rakom. Ugotovili smo, da je izvajanje kemoterapije po prvem trimesečju načeloma varno, v prvem trimesečju pa lahko vodi v malformacije ploda in v neonatalna stanja, povezana s prezgodnjim rojstvom. Nosečnice so še posebej podvržene psihosocialni stiski ob postavljeni diagnozi raka. Vlogi medicinske sestre pri zdravljenju sta apliciranje kemoterapije in psihološka podpora pacientki z rakom.
Ključne besede: kemoterapija, nosečnost, plod, sočutna zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 411; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Od leta 2015 do 2019 je v nasadu Sinič 1 na območju UKC Pohorski dvor potekal poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5, posajenih leta 2010. Izvzeli smo tri leta (2016, 2018, 2019) ter primerjali vpliv različnega odmerka (80 kg N/ha, 120 kg N/ha) in časa njegove prve aplikacije dušika (jesen, pomlad), dodanega z gnojilom KAN (kalcijev amonnitrat) na pridelek in parametre kakovosti plodov (masa 100 plodov, suha snov, titracijske kisline in čvrstost plodov). Ugotovili smo, da je na količino pridelka pozitivno vplival manjši odmerek dušika s prvo aplikacijo v jesenskem času. Na parameter masa 100 plodov je v večini let pozitivno vplivala prva aplikacija gnojila jeseni, ne glede na odmerek dušika. Na vsebnost suhe snovi v izbranih letih noben dejavnik ni izkazal pomembnega konsistentnega vpliva. Na vsebnost skupnih titracijskih kislin je pomembno vplivala interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. Od posameznih dejavnikov sta večji spomladanski odmerek in manjši jesenski odmerek povečala vsebnost skupnih titracijskih kislin v plodovih. Čvrstost plodov je bila v veliki meri odvisna od pridelovalne sezone, nanjo pa je pomembno vplivala tudi interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. V letu 2019 s 50 % manj padavin v času jesenskega gnojenja in v času zimskega mirovanja ter s 100 mm manj padavin v času rastne dobe (med aprilom in junijem) je bila čvrstost plodov 15 % večja kot leto prej, glede na odmerek dušika pa so bili plodovi najmanj čvrsti pri spomladanskem gnojenju, medtem ko so boljšo čvrstost v več letih poskusa običajno dosegli plodovi z manj intenzivno pognojenih dreves.
Ključne besede: češnja, dušik, gnojenje, kakovost, plod
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 930; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija predstavlja resen socialni in zdravstveni problem. Namen diplomskega dela je predstaviti specifične probleme pacientke z epilepsijo v obdobju zanositve, med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju, ter opisati zdravstveno obravnavo pacientke z epilepsijo od načrtovanja nosečnosti do poporodnega obdobja. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretični del diplomskega dela smo oblikovali s pomočjo analize slovenske in tuje strokovne literature. Empirični del diplomskega dela smo izdelali s pomočjo kvalitativne raziskave. Podatke smo pridobili z intervjujem. Izvedena je bila študija primera s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika z odprtim tipom vprašanj. Raziskovalni vzorec predstavlja ena pacientka z epilepsijo, po porodu. Rezultati: Na podlagi odgovorov pridobljenih z intervjujem, opazovanjem pacientke in pregledom medicinske dokumentacije smo ugotovili, da je imela pomembno vlogo pri odločanju pacientke o zanositvi frekvenca pogostosti epileptičnih napadov. Pri pacientki je plodnost ostala ohranjena, nosečnost pa je kljub pogostim epileptičnim napadom predvsem v prvem in tretjem tromesečju potekala brez večjih težav ali zapletov. Opazili smo primanjkljaj multidisciplinarnega sodelovanja in vključevanja medicinske sestre pri vodenju, usmerjanju in svetovanju pacientke z epilepsijo, ki je opazen v vseh obdobjih od zanositve do poporodnega obdobja. Diskusija in zaključek: Epilepsija je kljub visoki incidenci, še vedno tabu tema zaradi pomanjkanja znanja in informacij o epilepsiji in epileptičnih napadih, tako med prebivalstvom kot med pacienti samimi. Če želimo med pacientkami z epilepsijo doseči, kar se da varno, zdravo in uspešno zanositev, nosečnost, porod ter poporodno obdobje, bi bilo potrebno s strani zdravstvenih delavcev dodatno obširno ozaveščanje, informiranje, pomoč in strokovno vodenje pacientov z epilepsijo, svojcev ter tudi širše lokalne skupnosti.
Ključne besede: epilepsija, nosečnost, epileptični napad, antiepileptična terapija, plod, porod.
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 2283; Prenosov: 282
Celotno besedilo (967,59 KB)

Opis: Izhodišča: V času nosečnosti vse, kar vstopi v telo matere, vpliva tudi na plod in njegov razvoj. Preko placente v nosečnosti ter preko materinega mleka med dojenjem prehajajo z matere na otroka tudi škodljive substance. Plod lahko utrpi telesne in nevrološke poškodbe, ki lahko trajajo do konca njegovega življenja. Učinki se lahko kažejo ob rojstvu, lahko pa tudi kasneje v razvoju otroka. Namen diplomskega dela je opozoriti na posledice uživanja škodljivih substanc med nosečnostjo in z raziskavo ugotoviti pogostost poseganja po škodljivih substancah med nosečnicami in njihovo seznanjenost s posledicami. Raziskovalne metode: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Raziskavo smo izvedli v Dispanzerju za žene. V raziskavo je bilo zajetih 50 naključno izbranih nosečnic. Pridobljene podatke smo uredili, analizirali in izračunali deleže. Rezultate ankete smo predstavili opisno in grafično. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da so anketirane nosečnice pred nosečnostjo uživale več škodljivih substanc kot med nosečnostjo in da se zavedajo posledic uživanja škodljivih substanc na plod in mater. Nosečnice so največ podatkov o posledicah uživanja škodljivih substanc med nosečnostjo pridobile preko spleta. Sklep: Pomembno je, da so nosečnice dovolj dobro izobražene o posledicah uživanja škodljivih substanc, se zavedajo tveganja in se vedejo odgovorno, ter poiščejo ustrezno pomoč, če jo potrebujejo.
Ključne besede: nosečnost, škodljive substance, droge, plod, posledice.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 2207; Prenosov: 248
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Glavni cilj moje diplomske naloge je bil zasnovati učinkovit izkoščičevalnik češenj in višenj, ki je namenjen predvsem gospodinjski uporabi. V procesu izdelave diplomskega dela sem z ocenjevalnimi kriteriji izbral najboljšo variantno rešitev in jo zmodeliral s pomočjo programske opreme za 3D-modeliranje. Končni rezultat je viden v digitalni obliki in je zadostil predhodno postavljenim omejitvam in zahtevam. Naprava deluje s pomočjo elektromotorja in omogoča izkoščičevanje petih plodov hkrati, njena osnovna naloga pa je ohraniti plod v enem, čim manj spremenjenem kosu.
Ključne besede: češnje, izkoščičevalnik, izkoščičevanje, konstruiranje, plod, razvoj, rešitev
Objavljeno v DKUM: 28.08.2014; Ogledov: 1915; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,83 MB)