1. Interakcijska doza nanodelcev – uvedba novega koncepta in študij vpliva surfaktantov na novo definirano dozo : doctoral dissertationBoštjan Kokot, 2023, doktorska disertacija Opis: Preko dihanja, oralnega vnosa in drgnjenja ob kožo, smo vsakodnevno izpostavljeni inherentno toksičnim delcem nanometrskih velikosti (nanodelcem). Nanodelci v zraku so še posebej problematični, ker se jim težko izognemo in povzročajo dolgoročne posledice, kot so na primer srčno-žilne bolezni, vnetja, pljučni rak in poškodbe možganov. Za uspešno regulacijo nanodelcev je torej ključna pravilna določitev njihove toksičnosti.
Toksičnost v nanotoksikologiji je definirana kot kumulativna doza, dostavljena v sistem, pri kateri še lahko opazimo neželene stranske učinke. Trenutno je najpogosteje v uporabi definicija doze, opredeljena kot razmerje med celotno površino nanodelcev, dostavljenih v sistem, in celotno pričakovano površino tkiva oz. celic. Ta pa ne upošteva lokalnih interakcij in razporeditve doze, ki ključno vplivajo na določitev dejanskega učinka doze na opazovani sistem. Trenutni standard določitve doznega odziva in toksičnosti nanodelcev so tedne trajajoči poskusi na živalih. Kot hitrejša in cenejša alternativa so bili razviti preprosti in napredni modeli in vitro, osnovani na celičnih linijah, ki pa večinoma ne vsebujejo zelo pomembnega gradnika pljuč, pljučnega surfaktanta.
Pri razvoju definicije doze smo uporabili preprost model, sestavljen iz celic pljučnega epitelija, pljučnega surfaktanta in cevk iz titanovega dioksida. Stanje pri vdihu nanodelcev smo posnemali tako, da smo na celice najprej napršili pljučni surfaktant in nato nanodelce. V ta namen smo razvili inkubator, v katerem smo lahko surfaktant in nanodelce na sistem in vitro napršili v fizioloških pogojih direktno na mikroskopu z visoko ločljivostjo in hkrati zajemali slike takoj od napršitve nanodelcev vse do nekaj dni po napršitvi. Z izpostavitvijo celic več nanodelcem smo pokazali, da trenutna definicija doze nezadostno opiše dejanski učinek doze v biološkem sistemu.
Nezadostno definicijo smo nadgradili z uvedbo interakcijske površine in interakcijske doze, ki sta direktno upoštevali interakcije med površino membrane in nanodelcev. Nov koncept nam je omogočil, da smo dozo ovrednotili in vizualizirali v vsaki slikovni piki slike. Z dvema novo definiranima parametroma, povprečno interakcijsko dozo in povprečno lokalno interakcijsko dozo, smo poleg lokalnih interakcij med nanodelci in membrano upoštevali še neenakomernost porazdelitve doze ter s tem mnogo bolje ocenili njeno porazdelitev v sistemu. S spremljanjem časovnega razvoja povprečne lokalne interakcijske doze smo potrdili, da biološki sistem modulira dozo že brez dodanega surfaktanta.
Z analizo histogramov interakcijske doze v poskusih s surfaktantom in brez njega smo ovrednotili vpliv surfaktanta na modulacijo doze. Ugotovili smo, da v prisotnosti surfaktanta faza karantenizacije in raztapljanja nastopi hitreje, sledi ji pa nova faza raztapljanja, ki je brez surfaktanta ni in omogoča prerazporejanje doze v prostoru in času.
Sledenje surfaktantskim proteinom, nanodelcem in lipidom hkrati je bilo mogoče z razvitim trikanalnim slikanjem, osnovanim na zajemu življenjskega časa fluorescence. Iz sledenja vsem trem komponentam smo določili: 1) da se hidrofobni surfaktantski proteini kepijo skupaj s cevkami titanovega dioksida, 2) da nanocevke vdrejo globlje od fiziološke debeline surfaktanta v nekaj sekundah in 3) da se v surfaktantu pojavijo prehodne luknje, ki omogočajo neoplaščenim nanodelcem prehod čez pljučni surfaktant.
Trikanalno slikanje celic, nam je na koncu omogočilo prepoznati, da je doza nanodelcev odvisna od lokalne okolice, kot je meja med celičnim jedrom in plazemsko membrano, in od prisotnosti biomolekul v tem okolju. To je vodilo v razvoj novega koncepta vektorske doze nanodelcev, ki je odvisna od v sistemu prisotnih biomolekul. Novi koncept je pripraven za odkrivanje mehanizmov toksičnosti in njihove propagacije po sistemu, kar bi lahko vodilo do boljšega razumevanja ključnih molekularnih dogodkov, ki so osnova za uspešno napovedno toksikologijo, ki ni osnovana na poskusih na živalih. Ključne besede: toksikologija, nanotoksikologija, doza, lokalna doza, površinska doza, interakcijska doza, lokalna interakcijska doza, fluorescenca, fluorescentna mikroskopija, mikroskopija s stimulirano emisijo, mikroskopija z visoko ločljivostjo, pljučni surfaktant, SP-B, SP-C, proteini pljučnega surfaktanta, nanocevke titanovega dioksida, nanodelci, model in vitro, nano-bio interakcije, analiza slik Objavljeno v DKUM: 17.04.2023; Ogledov: 548; Prenosov: 49
Celotno besedilo (35,59 MB) |
2. Učinkovitost neinvazivne ventilacije pri zdravljenju pacienta s pljučnim edemomVeronika Motaln, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Pljučni edem je pogosto urgentno stanje, za katerega sta značilna hiter nastanek in potek, pri zdravljenju je bistveno takojšnje prepoznanje stanja ter vzpostavitev hemodinamskega ravnotežja bolnika. Neinvazivna ventilacija (v nadaljevanju NIV) je, zraven medikamentozne in kisikove terapije, eden izmed načinov zdravljenja bolnika s pljučnim edemom, v okviru zaključnega dela pa smo s pomočjo že opravljenih študij, raziskovali učinkovitost NIV pri bolniku s pljučnim edemom.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, za oceno moči dokazov zbranih raziskav pa hierarhijo dokazov po Polit & Beck (2021). Za iskanje strokovne in znanstvene literature smo uporabili mednarodne podatkovne baze Wiley Online Library, PubMed in Science Direct. Upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije, ter uporabili vire, objavljene med letoma 2011 in 2021.
Rezultati: S pomočjo identificiranih virov smo ugotovili, da je neinvazivna ventilacija pri bolniku s pljučnim edemom učinkovita, vendar ima velik vpliv sam vzrok za nastanek pljučnega edema. NIV, v primerjavi s trahealno intubacijo, skrajša ležalno dobo v enotah intenzivne terapije, čas rehabilitacije in zmanjša psihofizične posledice.
Razprava in zaključek: Pri obravnavi bolnika s pljučnim edemom je ključnega pomena takojšnja prepoznava obolenja, prav tako pa ažurna reakcija zdravstvenega osebja, saj ima le ta veliko vpliva na končni izid zdravljenja. Ključne besede: neinvazivna ventilacija, pljučni edem, učinkovitost Objavljeno v DKUM: 27.03.2023; Ogledov: 906; Prenosov: 203
Celotno besedilo (969,44 KB) |
3. Razvoj modela ozaveščanja pacientov s pljučnim rakomEma Frelih, 2022, magistrsko delo Opis: UVOD: Rak pljuč je v svetu zelo pogosta bolezen, tako po stopnji obolevnosti kot tudi umrljivosti. Bolezen se pogosto odkrije že v napredovalni fazi, saj pacienti znake in simptome opazijo pozno. Pacient mora o svoji bolezni prejeti informacije, ki jih razume, saj ima to velik vpliv na izid zdravljenja. Pacientom, ki kadijo, je potrebno tudi razložiti, kako pomembno je, da le-tega opustijo.
METODE: Raziskava temelji na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Podatki so zbrani s pomočjo strukturiranega vprašalnika. Sodelovalo je 100 pacientov, ki so bili hospitalizirani v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, na oddelku za interventno pulmologijo. Razdelili smo jih v dve skupini. Eksperimentalna skupina je prejela individualno prilagojeno zloženko obravnave in zdravljenja, kontrolna skupina pa je bila deležna standardne obravnave. Anketiranje smo izvajali na treh stopnjah, in sicer na dan hospitalizacije, na dan odpusta in teden dni po končani hospitalizaciji. Uporabljena je bila opisna statistika.
REZULTATI: Oblikovali in izdelali smo individualno prilagojeni zloženki obravnave in zdravljenja z naslovom Moja bolezen pljučni rak in Opuščanje kajenja. Na dan hospitalizacije skoraj polovica anketirancev v kontrolni skupini (41 %) meni, da so slabo ali zelo slabo ozaveščeni o pljučnem raku, na dan odpusta je 64 % vprašanih ozaveščenih dobro ali zelo dobro. En teden po končani hospitalizaciji jih je večina (74 %) ozaveščenih dobro ali zelo dobro. V testni skupini je na dan hospitalizacije o pljučnem raku prav tako zelo slabo ali slabo ozaveščena skoraj polovica vprašanih (n=24, 48 %). Na dan odpusta je dobro ali zelo dobro ozaveščenih o bolezni 68 % vprašanih, teden dni po končani hospitalizaciji pa kar 90 % vprašanih. 84 % vprašanih se popolnoma strinja ali se strinja, da jim je bila individualno prilagojena zloženka obravnave in zdravljenja v pomoč pri razumevanju bolezni, obravnave bolezni in zdravljenja.
RAZPRAVA: Izobraževalni materiali bistveno izboljšajo učinkovitost podajanja informacij pacientom s pljučnim rakom. Več kot imajo ljudje razumljivih informacij, manj je duševnih stisk, bolj so obvladljivi simptomi bolezni in izboljša se kakovost življenja ter zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo. Ključne besede: Pljučni rak, ozaveščanje, izobraževanje pacientov, opuščanje kajenja. Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 620; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,51 MB) |
4. Bioimpedanca, arterijska togost in krvni tlak pri bolnikih na peritonealni dializiLucijan Lučič Šrajer, Katharina Marko, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: peritonealna dializa, hiperhidracija, bioimpedanca, hitrost pulznega vala, krvni tlak, pljučni kometi Objavljeno v DKUM: 07.02.2022; Ogledov: 862; Prenosov: 60
Celotno besedilo (935,65 KB) |
5. Seznanjenost pljučnih bolnikov o simptomih in ukrepih ob nastanku akutne dihalne stiskeSanela Pajić, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Akutna dihalna stiska je bolezenski proces, ki zaradi svojega zapletenega mehanizma nastanka zahteva temeljito obravnavo in pravočasno ukrepanje. Za zdravstvene delavce je izrazito pomembno, da se ves čas izobražujejo na področju prepoznave dihalne stiske, saj le tako lahko preprečijo potek bolezni v ogrožajoče stanje, ki lahko posledično vodi v smrt bolnika. Prav tako imajo pomembno vlogo pri zdravljenju dihalne stiske bolniki sami, saj z ustreznim znanjem in disciplino največ pripomorejo k obvladovanju bolezni in s tem same dihalne stiske.
Metodologija: Uporabljeni sta bili deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Kot instrument raziskave smo anketni vprašalnik, ki je vseboval 22 vprašanj, s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel analizirali ter pridobljene podatke proučili in jih smiselno uredili. Ključne besede: pljučni bolniki, akutna dihalna stiska, medicinska sestra, edukacija bolnikov. Objavljeno v DKUM: 23.02.2017; Ogledov: 1801; Prenosov: 257
Celotno besedilo (1,49 MB) |
6. PREPREČEVANJE IN ZGODNJE ODKRIVANJE PLJUČNEGA RAKASara Trifunovič, 2016, diplomsko delo Opis: Pljučni rak je ena izmed najpogostejših rakavih bolezni današnjega časa. Uvrstimo ga lahko med bolezni, ki so svetovno najbolj smrtne. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili opisno metodo dela. Opisali smo, kako zgodaj prepoznati pljučnega raka in kako preprečiti, da bi za njim zboleli, ko smo že izpostavljeni škodljivim dejavnikom tveganja. Za njegovo obvladovanje je pomembna preventiva, in ker je največji škodljivi dejavnik za njegov nastanek predvsem kajenje, je naloga zdravstvenih delavcev, da posameznika spodbujajo k prenehanju kajenja. Ljudi, ki ne kažejo znakov pljučnega raka, vabimo v sklopu preventive na presejalne teste. Spoznali smo, da je aktivno kajenje glavni dejavnik tveganja, ki vodi do nastanka pljučnega raka. Prav tako škodujeta pasivno kajenje in izpostavljenost karcinogenim snovem, kot sta radon in azbest, ki se nahajata predvsem v delovnih okoljih. Izredno pomembno je zgodnje odkrivanje pljučnega raka, kajti ko opazimo znake, je bolezen v večini primerov že napredovala. Ključne besede: pljučni rak, preventiva, zgodnje odkrivanje, presejalni testi, opuščanje kajenja Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 2645; Prenosov: 237
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. PALIATIVNA OSKRBA PRI PACIENTU S PLJUČNIM RAKOMKlara Zemljič, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: pljučni rak je maligna bolezen celic bronhijev, ki je po incidenci na drugem mestu, po smrtnosti pa na prvem glede na rakava obolenja. Paliativna oskrba pri pljučnem raku je še vedno v razvoju. Razlikuje se od posameznega pacienta ter stadija bolezni. Namen paliativne oskrbe je predvsem izboljšati kakovost življenja pacienta ter lajšati trenutno prisotne simptome, fizične, psihosocialne in duhovne. Namen diplomskega dela je bil s študijo primera predstaviti zdravstveno nego pri pacientu s pljučnim rakom v paliativni oskrbi in izpostaviti najpogosteje izražene negovalne probleme pri obravnavanem pacientu.
Metodologija raziskovanja: za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Naredili smo pregled domače in tuje literature ter elektronskih virov in strokovnih člankov. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli študijo primera. S pacientko, diagnosticirano za pljučnim rakom smo naredili intervju s vprašanji odprtega tipa, pregledali pa smo tudi pacientkino medicinsko in negovalno dokumentacijo.
Rezultati: po 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginii Henderson smo izpostavili negovalne diagnoze po M. Gordon (2006): dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja, nauzea, tekočine, nevarnost za prenizek volumen tekočin, poškodba ustnic in mehkih tkiv v ustni votlini, negativni občutki v zvezi z izgledom, funkcijo ali omejitvami lastnega telesa ali telesnih delov, nevarnost infekcije - i.v. kanila, strah - pred bolečinami in smrtjo in bolečina v obeh nogah. Ugotovili smo, da je osnovna življenjska aktivnost, kjer je pacientka najbolj omejena, prehranjevanje in pitje, zaradi slabosti in bruhanja, izgube telesne teže ter pojava stomatitisa.
Sklep: pljučni rak je v večini primerov neozdravljiva bolezen. Soočenje s postavljeno diagnozo je težko tako za pacienta kot tudi za njegove svojce. Kakovost življenja pacientu bistveno izboljša zgodnja vključitev v paliativno oskrbo, ki blaži simptome, ki se pojavljajo skozi vsa obdobja bolezni. Medicinska sestra je vključena v multidisciplinarni paliativni tim, prepoznava pacientove fizične, psihične, socialne in duhovne potrebe, izvaja delo po procesu zdravstvene nege, kamor vključuje tudi pacientove svojce ter izvaja zdravstveno vzgojno delo. Ključne besede: Pljučni rak, paliativna oskrba, medicinska sestra, pacient. Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2565; Prenosov: 330
Celotno besedilo (1,15 MB) |
8. Obravnava pacienta z vstavljenim Swan-Ganzovim katetromErna Skornšek, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vstavitev Swan-Ganzovega katetra (SGK) je invazivni poseg, katerega izvaja izkušen in za to usposobljen zdravnik. Medicinska sestra, kot članica multidisciplinarnega tima ima pri tem svojo nalogo in odgovornost. Poseg se lahko izvaja v terapevtske in diagnostične namene. SGK je rutinska preiskava s številnimi dejavniki tveganja, še vedno pa se zanjo, kljub vsem napredkom v medicini ni našla metoda, ki bi jo kvalitetno nadomestila. V diplomskem delu smo analizirali pojem SGK in namen vstavitve, predvsem pa nas je zanimala vloga in naloge medicinske sestre pri vstavitvi katetra ter vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi pacienta z vstavljenim SGK. Z opisanimi metodami lahko medicinska sestra bistveno pripomore k dobri fizični in psihični pripravi pacienta. Pravočasno poskrbi za ustrezno pripravo prostora in materiala, ki je potreben za poseg. Njena najpomembnejša naloga pa je, da z vso spretnostjo in strokovnim znanjem izvaja naloge, za katere je zadolžena po vstavitvi SGK predvsem pa zdravstvena nega takega pacienta.
Metodologija: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili smo svetovne baze podatkov CHINAL, Pubmed, ScienceDirect, Medline, Medscape Nursing WebMD, Healthline, Google učenjak in vzajemna kataloška baza podatkov COBIB.SI.
Rezultati: SGK je v medicini prisoten že 40 let. Je nepogrešljiv pri hemodinamskem nadzoru pacienta. SGK je termodilucijski, upogljiv, večlumenski kateter, katerega zdravnik s pomočjo balončka na koncu katetra vstavi v desno stran srca, uporablja se za različne namene, od raznih meritev, aplikacije zdravil in infuzijskih tekočin. Omogoča nam odvzem mešane venske krvi. Njegov namen je zgodnje odkrivanje bolezenskih stanj in zdravljenje le teh. Vloga medicinske sestre pa je, da s svojo profesionalnostjo preprečuje morebitne številne zaplete povezane s SGK. Zdravstvena nega pacienta z vstavljenim SGK zahteva celosten pristop. Potrebna je iniciativa s strani medicinske sestre, predanost, strokovna podkovanost in znanje, da lahko sodeluje v timu in hitro ukrepa, ko je to potrebno.
Diskusija in sklep: V diplomskem delu ugotavljamo, da so medicinske sestre v intenzivnih enotah ustrezno seznanjene z rokovanjem s SGK. Literatura je skopa, zato mora biti medicinska sestra dovolj iniciativna, da kontinuirano pridobiva znanje tudi na specialnih področjih. Pomembno je, da je pozorna na morebitne zaplete tudi po vstavitvi sami. Kljub številnim prednostim, obstajajo slabosti, katere predstavljajo veliko tveganje za pacienta. Uspeh in končni rezultat meritev je odvisen od znanja in strokovne usposobljenosti medicinske sestre. Ključne besede: Swan-Ganz kateter, zagozditveni tlak v pljučni arteriji, vloga medicinske sestre, zdravstvena nega. Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 3137; Prenosov: 453
Celotno besedilo (1,00 MB) |
9. OSVEŠČENOST LJUDI O RAKU PLJUČMateja Škrlec, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili pljučnega raka, pri čemer smo opisali dejavnike za nastanek te bolezni, znake in odkrivanje raka, zdravljenje in kako pripomorejo medicinske sestre k boljši osveščenosti ljudi o raku pljuč. Raziskavo smo opravili v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah. V raziskavi je sodelovalo 50 ljudi. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 vprašanj. Rezultati v izvedeni anketi so pokazali, da je 82% ljudi seznanjenih z rakom pljuč. 86% jih pozna, kdo pogosteje zboleva za to boleznijo. Ugotovili smo, da so anketiranci bili najbolj seznanjeni o raku pljuč preko medijev, 46%, in najmanj preko medicinskih sester, samo 2%. Ljudje že vedo o bolezni rak pljuč, vendar še vedno dobijo premalo informacij od zdravstvenega osebja. Rak pljuč je še zmeraj ena od najpogostejših bolezni pri nas. Glavni vzrok za nastanek je kajenje. Rezultati naše raziskave so pokazali, da se ljudje zavedajo in poznajo, kaj raka povzroča. Glede na pridobljene podatke so ljudje še zmeraj premalo osveščeni o raku pljuč od zdravnikov in medicinskih sester. Ključne besede: pljučni rak, bolezen, osveščenost, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja Objavljeno v DKUM: 21.05.2015; Ogledov: 1443; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,05 MB) |
10. SEZNANJENOST LJUDI O NEGATIVNIH VPLIVIH KAJENJASamo Babosek, 2014, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Raziskave pravijo, da bo v prihodnjih letih kajenje postalo vodilni vzrok smrti. Kajenje sčasoma človeka uničuje, poveča možnost za razvoj pljučnega raka, bolezni dihal, srčno-žilne bolezni, kronično obstruktivno pljučno bolezen in razne druge bolezni. Veliko raziskav in govora pa je v zadnjem času tudi o pasivnem kajenju, ki pušča trajne posledice in pasivnim kadilcem povzroča podobne težave kot kadilcem. Z opustitvijo kajenja, zmanjšamo tveganja za razvoj določenih bolezni in pripomoremo k bolj zdravemu načinu življenja. Z raziskavo smo se želeli seznaniti z osveščenostjo ljudi o negativnem vplivu kajenja, ugotoviti vzroke za začetek in opustitev kajenja in ugotoviti delež kadilcev med anketiranimi.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali ter jih grafično in v odstotkih prikazali s pomočjo programov Microsoft Office Excel za izdelavo grafov in Microsoft Office Word za urejanje besedila. V raziskavo je bilo vključenih 100 naključno izbranih ljudmi na območju Maribora.
Rezultati: Izmed 100 anketiranih je 42 % kadilcev, 22 % bivših kadilcev in 35 % nekadilcev, večinski delež predstavljajo kadilke ženskega spola. Večina anketiranih kadi od 5-10 let, najmanj je tistih ki kadijo od 10 do 15 let. Razbrali smo, da so ljudje dokaj dobro osveščeni o negativnih vplivih kajenja, kjer rezultati kažejo da se 97 % anketiranih zaveda da kajenje poveča možnost za razvoj pljučnega raka, z 81 % se kaže da vedo da povzroča srčno-žilne bolezni, velik odstotek anketiranih pa meni, da povzroča kronično obstruktivno pljučno bolezen. Glavni vzrok za začetek kajenja je pri 32 % družba in druženje, 29 % anketiranih je cigareto prižgalo iz radovednosti in 20 % anketiranih je pričelo kaditi čisto po naključju.
Sklep: Seznanjenost ljudi o negativnem vplivu kajenja lahko bistveno izboljša kakovost življenja in spodbudi kadilca k opuščanju pri čemer lahko pomembno vlogo igra tudi zdravstveno osebje, ki kadilca osvešča o negativnih vplivih kajenja. Zato smo odgovorni zdravstveni delavci, ki moramo ljudem nameniti čas, jim svetovati in jih napotiti na pravo pot. Ključne besede: kajenje, pljučni rak, KOPB, zdravstveni delavci, osveščanje, informiranje Objavljeno v DKUM: 05.03.2015; Ogledov: 1687; Prenosov: 277
Celotno besedilo (2,34 MB) |