| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kvaliteta življenja otrok in mladostnikov s cistično fibrozo
Laura Gregorinčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Cistična fibroza je multisistemska bolezen, za katero so v preteklosti umirali otroci in mladostniki, v zadnjih 20 letih pa se je zaradi uporabe presejalnih orodij za prepoznavanje CF ter vse večjih možnosti terapij življenjska doba podaljšala. Multidisciplinarna obravnava in holistični pristop pozitivno vplivata na psihofizični in socialni razvoj otroka oz. mladostnika, da se laže sooči z negativnimi posledicami, ki jih pušča bolezen. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kvaliteta življenja otrok in mladostnikov s CF s psihofizičnega in socialnega vidika. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature obravnavane teme. V tabelah smo predstavili karakteristike identificiranih relevantnih virov, ki smo jih izbrali in prikazali skozi PRISMO. Kot orodje za kritično oceno člankov smo uporabili piramido hierarhije dokazov, na raziskovalno vprašanje smo odgovorili z analizo izbranih znanstvenih spoznanj. Rezultati: Po kritični oceni 10 člankov smo ugotovili, da je zaradi presejalnih testov novorojenčkov in naprednega zdravljenja življenje bolnikov daljše, kvaliteta življenja boljša. V adolescenci lahko pride do depresije, anksioznosti in strahu pri spopadanju z boleznijo, vendar podpora družine in sovrstnikov pozitivno vpliva na obvladovanje bolezni. Še vedno pa manjkajo strategije z bolj natančnimi usmeritvami glede zdravljenja in tega, kako se lahko bolniki še laže soočijo s simptomi bolezni. Pri tem imata glavno vlogo pozitivna naravnanost in holističen pristop. Diskusija in zaključek: Pozitivno družinsko okolje, dinamika in holističen pristop pozitivno vplivajo k optimalnemu zdravljenju otrok in mladostnikov s CF. Narejenih je veliko pozitivnih premikov, ki vodijo v izboljšano kvaliteto življenja.
Ključne besede: cistična fibroza, psihofizično zdravje, otroci in mladostniki, kronična bolezen, pljučna funkcija
Objavljeno v DKUM: 03.02.2022; Ogledov: 970; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

2.
Integracija genske ontologije, transkriptomike in genomike za identifikacijo genetskih lokusov povezanih s pljučno funkcijo pri otrocih z astmo, ki se zdravijo z inhalacijskimi kortikosteroidi
Martina Krušič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Astma je heterogena respiratorna bolezen, ki pogosto prizadene tudi otroško populacijo. Simptomi astme se glede na resnost razlikujejo, zdravljenje pa najpogosteje poteka z inhalacijskimi kortikosteroidi (ICS). Odziv na zdravljenje je heterogen in genetsko pogojen. V okviru naše študije smo z uporabo integracije - omik identificirali nove genetske lokuse, povezane z odzivom na ICS. Metode: Z uporabo različnih podatkovnih baz smo pridobili podatke o genih, ki smo jih analizirali z različnimi pristopi znotraj orodij in aplikacij. Statistično značilne signale smo preverili z RNA-seq analizo, v katero smo vključili šest posameznikov slovenskega porekla. Za tri najbolj statistično značilne gene smo izvedli še asociacijsko analizo in jih funkcijsko ovrednotili. Rezultati: S pojmi genske ontologije smo povezali 47 različnih genov, v nadaljevanju pa smo z RNA-seq analizo potrdili tri gene, GNAS (p = 9,18 × 10^-4), CREBBP (p = 1,28 × 10^-3) in EP300 (p = 2,73 × 10^-3), statistično značilno povezane z odzivom na ICS. Z asociacijsko analizo smo pregledali področje ±100 kbp od predhodno navedenih genov, pri čemer je šest SNP-jev doseglo statistično značilno povezavo z ICS-jem. SNP-ja rs236729 in rs118065748 smo v nadaljevanju tudi ovrednotili z uporabo in silico funkcijske analize. Razprava in sklep: Z integracijo - omik smo uspešno identificirali šest SNP-jev, ki so povezani z odzivom na ICS.
Ključne besede: otroška astma, FEV1, inhalacijski kortikosteroidi, pljučna funkcija
Objavljeno v DKUM: 09.09.2021; Ogledov: 1099; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

3.
Spirometrija na primarni ravni
Primož Rojko, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Spirometrija je najpogosteje uporabljena preiskava za preverjanje funkcionalnosti pljuč in je t.i. zlati standard za diagnosticiranje in monitoring respiratornih bolezni. Potrebna je natančnost meritev, zato je vloga izvajalca pri oskrbi in motiviranju pacienta izredno pomembna. Namen je raziskati težave s katerimi se srečujejo medicinske sestre pri izvajanju spirometrije na primarni ravni, pri ljudeh starejših od 18 let. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. Izvedli smo intervjuje z dvanajstimi medicinskimi sestrami, ki se pri svojem delu dnevno srečujejo z izvajanjem spirometrije. Za analizo intervjuja smo uporabili induktivno analizo vsebine. Rezultati: Ugotovili smo, da na uspešnost preiskave vpliva angažiranost izvajalca, prav tako pa pacientov interes, ter razumevanje navodil, ki je pogosto oteženo zaradi pacientom nerazumevajočega jezika. Ovire najpogosteje da rešiti s ponovnim dajanjem navodil in demonstracijo izvedbe preiskave. Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci se pri izvajanju spirometrije pogosto srečujejo z ovirami. V prihodnje bo le z dobrim medsebojnim sodelovanjem in nadaljnjim izobraževanjem moč zagotoviti kakovostno izvajanje spirometrije.
Ključne besede: ovire, jezik, izvajalec, demonstracija, pljučna funkcija.
Objavljeno v DKUM: 28.03.2019; Ogledov: 1329; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (402,85 KB)

4.
Tehnologije volumetrične kapnografije
Tadeja Pernat, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Volumetrična kapnografija predstavlja merjenje mrtvega prostora v pljučih. Mrtvi prostor predstavlja tisti del pljuč in dihalne poti, ki ne sodeluje pri izločanju ogljikovega dioksida in kaže na neučinkovitost ventilacije. Obstaja več načinov računanja mrtvega prostora. V zaključnem delu smo svojo pozornost usmerili v analizo načinov merjenja mrtvega prostora. Predstavili smo metodo po Bohru in metodo po Fowlerju. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Na podlagi pregleda literature smo zbrali referenčne vrednosti VD – Bohr, VD – Fowler in VD – threshold in vrednosti, ki so značilne za bolnike ter jih nato primerjali z vrednostmi, ki smo jih izmerili na vzorcu desetih zdravih preiskovancev. Nato smo opravili statistični test enega vzorca in ugotavljali, ali so izmerjene vrednosti statistično značilne glede na referenčne vrednosti zdrave populacije. Rezultati: Ugotovili smo, da izmerjene vrednosti VD – Bohr, VD – Fowler in VD – threshold preiskovancev ustrezajo vrednostim zdrave populacije. Diskusija in zaključek: Pri odpovedi dihal je izmerjen fiziološki mrtvi prostor najpomembnejši dejavnik, ki narekuje dihalno ustreznost. Številne študije so pokazale pomembnost teh meritev pri spremljanju bolezni kritično bolnih in pokazale, da je stopnja smrtnosti pri bolnikih s višjimi vrednostmi večja kot pri bolnikih z nižjimi vrednostmi. Ugotovili smo, da se vrednosti mrtvega prostora pri vseh analiziranih metodah razlikujejo med bolniki in zdravo populacijo.
Ključne besede: pljučna funkcija, spirometrija, mrtvi prostor, kapnogram, Bohr, Fowler.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1536; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

5.
Iskanje izvedeno v 2.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici