| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Protokoli za aplikacijo kisika pri pacientu z akutnim poslabšanjem kronične obstruktivne pljučne bolezni
Mateja Eferl, 2024, diplomsko delo

Opis: Akutno poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni je eno od najpogostejših bolezenskih stanj na svetu z visoko smrtnostjo, pri zdravljenju pa so pomembni različni protokoli aplikacije kisika. Za odgovor na raziskovalno vprašanje, kateri protokoli aplikacije kisika so najpogosteje uporabljeni pri pacientih ob akutnem poslabšanju kronične pljučne bolezni, da dosežemo zadovoljivo nasičenost arterijske krvi s kisikom/ saturacijo, je bil uporabljen pregled literature na podlagi randomiziranih raziskav, kjer se je primerjal učinek dveh ali več načinov zdravljenja v zvezi z optimalno uporabo kisika v medicini za odrasle. V podatkovnih bazah je bilo identificiranih 9.919 zadetkov, v končni pregled in analizo pa je bilo vključenih 15 raziskav. Pri protokolih za aplikacijo kisika pri pacientih z akutnim poslabšanjem kronične obstruktivne pljučne bolezni so bile oblikovane tri kategorije. Terapija s kisikom se je obravnavala ob sprejemu v bolnišnico in v primerjavi s terapijo z mešanico helija in kisika, z nebulizatorji, neinvazivno ventilacijo in invazivno ventilacijo. Pri kategoriji neinvazivne ventilacije se je ta preučevala na domu, v primerjavi z neprejemanjem ventilacije, s tlačno podporo, z neinvazivno avtomatsko ventilacijo, z invazivno ventilacijo in s terapijo s kisikom. Visoko pretočna kanila s kisikom preko nosne kanile se je primerjala z neinvazivno ventilacijo in z običajno terapijo s kisikom, naredila pa se je tudi primerjava nosne kanile s sistemom optiflow in obrazne maske z Venturijevimi ventili.
Ključne besede: kisik, aplikacija kisika, pljučna bolezen, akutno poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 247; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (805,05 KB)

2.
Kvaliteta življenja otrok in mladostnikov s cistično fibrozo
Laura Gregorinčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Cistična fibroza je multisistemska bolezen, za katero so v preteklosti umirali otroci in mladostniki, v zadnjih 20 letih pa se je zaradi uporabe presejalnih orodij za prepoznavanje CF ter vse večjih možnosti terapij življenjska doba podaljšala. Multidisciplinarna obravnava in holistični pristop pozitivno vplivata na psihofizični in socialni razvoj otroka oz. mladostnika, da se laže sooči z negativnimi posledicami, ki jih pušča bolezen. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kvaliteta življenja otrok in mladostnikov s CF s psihofizičnega in socialnega vidika. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature obravnavane teme. V tabelah smo predstavili karakteristike identificiranih relevantnih virov, ki smo jih izbrali in prikazali skozi PRISMO. Kot orodje za kritično oceno člankov smo uporabili piramido hierarhije dokazov, na raziskovalno vprašanje smo odgovorili z analizo izbranih znanstvenih spoznanj. Rezultati: Po kritični oceni 10 člankov smo ugotovili, da je zaradi presejalnih testov novorojenčkov in naprednega zdravljenja življenje bolnikov daljše, kvaliteta življenja boljša. V adolescenci lahko pride do depresije, anksioznosti in strahu pri spopadanju z boleznijo, vendar podpora družine in sovrstnikov pozitivno vpliva na obvladovanje bolezni. Še vedno pa manjkajo strategije z bolj natančnimi usmeritvami glede zdravljenja in tega, kako se lahko bolniki še laže soočijo s simptomi bolezni. Pri tem imata glavno vlogo pozitivna naravnanost in holističen pristop. Diskusija in zaključek: Pozitivno družinsko okolje, dinamika in holističen pristop pozitivno vplivajo k optimalnemu zdravljenju otrok in mladostnikov s CF. Narejenih je veliko pozitivnih premikov, ki vodijo v izboljšano kvaliteto življenja.
Ključne besede: cistična fibroza, psihofizično zdravje, otroci in mladostniki, kronična bolezen, pljučna funkcija
Objavljeno v DKUM: 03.02.2022; Ogledov: 942; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Vpliv kajenja na zdravstveno stanje pri bolnikih, obolelih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo
Džanela Mehić, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ena od najbolj pogostih bolezni v svetu, za katero je značilno postopno omejevanje pretoka zraka. Tobačni dim je glavni dejavnik tveganja za razvoj KOPB, zato je treba kadilcem zagotoviti svetovanje za opustitev kajenja. Namen zaključnega dela je sistematično pregledati, analizirati in sintetizirati literaturo ter raziskati, kako kajenje vpliva na zdravstveno stanje pri bolnikih s KOPB. Metode: Gradivo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Z Boolovimi operaterji smo določili iskalni niz s ključnimi besedami. Članke smo kritično ocenili s pomočjo kontrolnih seznamov Joana Briggs Institute (JBI). Izbrano literaturo smo uvrstili v hierarhijo dokazov po avtorjih Polit & Beck (2012). Izvedli smo tematsko analizo znanstvenih in strokovnih člankov ter sintetizirali rezultate. Z upoštevanjem korakov tematske analize smo najprej sintetizirali podatke, ki so izhajali iz rezultatov končnega izbora preglednih člankov po korakih Braun & Clarke (2006). Rezultati: Od pridobljenih 819 člankov smo v končno analizo vključili 5 člankov. Rezultati so pokazali, da kajenje v veliki meri vpliva na zdravstveno stanje obolelih s KOPB, na njihovo telesno zmogljivost, napredovanje bolezni in nastanek še mnogih drugih. Razprava in sklep: Ljudje so v današnji družbi poleg aktivnega kajenja izpostavljeni tudi pasivnemu kajenju. Že mladi začnejo s kajenjem, kar posledično vpliva na nastanek KOPB, slabo telesno zmogljivost, astmo, kronični bronhitis in še mnogo drugih. Kajenje pa je eden izmed glavnih dejavnikov poslabšanja zdravstvenega stanja bolnikov, obolelih s KOPB.
Ključne besede: pacient, kronična obstruktivna pljučna bolezen, kajenje, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 1030; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (509,22 KB)

4.
Bronhopulmonalna displazija pri nedonošenčku
Špela Tomažič, 2021, diplomsko delo

Opis: Ko se otrok rodi prezgodaj, se njegov organizem ni sposoben takoj prilagoditi na nove razmere, posledično se pojavijo težave, ki lahko vodijo v bolezen. Med najpogostejše kronične pljučne bolezni otrok uvrščamo bronhopulmonalno displazijo. Njena pojavnost ostaja nespremenjena in zahteva dolgotrajno zdravljenje s kisikom, kljub napredku, nenehnemu razvijanju neonatologije in nasploh zdravljenja nedonošenčkov.
Ključne besede: Prezgodnji porod, otrok, kronična pljučna bolezen
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 1322; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (916,13 KB)

5.
Razvoj mobilne aplikacije za pomoč pri spremljanju kronične obstruktivne pljučne bolezni : magistrsko delo
Primož Skerbiš, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se lotili reševanja težav bolnikov, obolelih za kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB). Pri tej bolezni je ključnega pomena, da se spremlja njen napredek in redno opravlja meritve počutja bolnika. S pomočjo aplikacije KOPD bomo bolnikom omogočili enostavno spremljanje bolezni. Aplikacija bo uporabnika tudi opominjala na reden vnos meritev.
Ključne besede: KOPB, React Native, Android, iOS, pljučna bolezen
Objavljeno v DKUM: 10.01.2020; Ogledov: 1169; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

6.
OBRAVNAVA STAROSTNIKA S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJO
Žiga Korošec, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je obolenje dihal, ki nastane kot posledica dolgoletnega kajenja, izpostavljenosti škodljivosti iz okolja ali dednih dejavnikov. Zanjo je značilna napredujoča in nepovratna obstrukcija dihalnih poti, s simptomi kot so kronični in produktiven kašelj ter dispneja ob naporu, ki z leti, skupaj z novimi spremljajočimi simptomi, napreduje do te mere, da že tako kompleksno zdravljenje postane še bolj oteženo. Metodologija raziskovanja: Za opredelitev teoretičnih stališč smo uporabili domačo in tujo strokovno literaturo. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo študijo primera, zanjo uporabili polstrukturiran intervju v katerega so bili vključeni starostnik in svojci. Rezultati: S študijo primera smo ugotovili naslednje negovalne diagnoze: dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja; dihalne poti, neučinkovito čiščenje; izmenjava plinov, nepopolna; tekočine, prenizek volumen; obstipacija, nevarnost za obstipacijo; aktivnosti, nezmožnost za telesno aktivnost 1. stopnje; nevarnost padcev; nevarnost infekcij (respiratorni sistem, koža); odklanjanje (opustitev kajenja); nemoč, nevarnost za nemoč; bolečina, kronična (v križu). Sklep: Kronična obstruktivna pljučna bolezen ima pri bolniku vpliv na vse življenjske aktivnosti in s tem tudi na kakovost življenja bolnika. Še posebej če je to starostnik, imajo svojci in medicinske sestre nalogo, da bolniku nudijo pomoč, psihofizično udobje in podporo.
Ključne besede: kronična obstruktivna pljučna bolezen, starostnik, kajenje, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 04.06.2015; Ogledov: 2698; Prenosov: 518
.pdf Celotno besedilo (571,16 KB)

7.
Edukacija pacientov s kronično obstruktivno boleznijo o inhalacijski terapiji
Damjana Kresnik Gabršček, 2013, diplomsko delo

Opis: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ireverzibilna in napredujoča obstruktivna motnja ventilacije. Bolezen je najpogosteje posledica dolgoletnega kajenja ali dolgotrajne izpostavljenosti škodljivostim iz ozračja in vodi v postopen upad pljučne funkcije. Za bolnike je zelo pomembno, da dobro poznajo svojo bolezen in njeno obvladovanje. Glavna naloga zdravstvenih delavcev pri obravnavi bolnikov s KOPB je poučevanje o naravi, zdravljenju in možnih zapletih bolezni. Metodologija raziskovanja: Intervju smo uporabili za iskanje odgovorov na raziskovalna vprašanja. Intervjuvali smo bolnike s KOPB in medicinske sestre, ki se ukvarjajo z edukacijo bolnikov v Zdravstvenem domu Šentjur in Bolnišnici Topolšica. Rezultate smo predstavili v tabelah ali z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je znanje bolnikov o inhalacijski terapiji v obeh ustanovah dobro, vendar na nekaterih področjihnepopolno. Sklep: Menimo, da v zdravstvenih ustanovah posvečajo premalo pozornosti učenju pravilne in učinkovite aplikacije inhalacijskih zdravil bolnikov, kar je pogoj za optimalen terapevtski učinek in posledično boljšo kakovost življenja bolnikov.
Ključne besede: Kronična obstruktivna pljučna bolezen, inhalacijska terapija, aplikacija inhalacijskih zdravil, edukacija bolnikov, šola KOPB.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2013; Ogledov: 2982; Prenosov: 706
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
Kajenje v povezavi z nastankom kronične obstruktivne pljučne bolezni
Marinka Župec, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kajenje je prevladujoči dejavnik tveganja za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni. Pri odkrivanju kronične obstruktivne pljučne bolezni ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki s preiskavo testov pljučne ventilacije pri preiskovancih s sumom na KOPB ob ustrezni motivaciji preiskovanca in v skladu z navodili izvede omenjeni test, ob tem pa izvaja tudi zdravstveno vzgojno delo predvsem pri opuščanja kajenja in motiviranju bolnika za pravilno uporabo inhalacijske terapije. Metode: Izvedli smo retrospektivno analizo. Analizirali smo rezultate in podatke preiskovancev, ki so opravili teste pljučne ventilacije v Respiratornem laboratoriju, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letih 2009 in 2010. Izbrali smo rezultate in podatke 60 kadilcev, 20 nekadilcev in 20 bivših kadilcev. Rezultati: Ugotovili smo, da se povprečne vrednosti Forsirane ekspiratorne kapacitete v prvi sekundi (FEV 1) kadilcev > kot 25 let (starih od 46 do 50 let) izrazito znižajo in sicer na 73 % norme. Ob nadaljevanju kajenja > kot 45 let (starih od 61 do 70 let) se FEV 1 zniža na celo 63 % norme, kar ocenjujemo po klasifikaciji smernic GOLD kot II. (zmerno) stopnjo s trendom nižanja. Pri bivših kadilcih, ki so v starosti od 46 do 50 let opustili kajenje (stari od 61 do 70 let) smo ugotovili, da se v primerjavi s kadilci starimi od 46 do 50 let v skladu s staranjem vrednost FEV 1 (74 %) ni znižala. Na podlagi regresijske analize pa smo ugotovili da obdobje kajenja več kot 20 cigaret dnevno statistično pomembno (ß=0,636, p<0,001) vpliva na vrednosti FEV 1. Razprava in sklep: Potrdili smo pomen zgodnjega odkrivanja KOPB pri bolnikih, posledično opuščanje kajenja, sodelovanja pri zdravljenju ter vlogo medicinke sestre kot izvajalke preiskav ter zdravstvene vzgojiteljice.
Ključne besede: Kronična obstruktivna pljučna bolezen, kajenje, spirometrija, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2012; Ogledov: 3126; Prenosov: 618
.pdf Celotno besedilo (638,32 KB)

Iskanje izvedeno v 17.96 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici