| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SELEKTIVNO DELOVANJE PLINSKIH ODVODNIKOV PRENAPETOSTI V NNO
Aljaž Mešiček, 2014, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je prikaz delovanja plinskega odvodnika v primeru tokovnega udara. S pomočjo programskega paketa Matlab Simulink bomo prikazali rezultate tokovnega udara. V praksi bi moral plinski odvodnik zdržati več atmosferskih udarov. Zato vzdržljivost preverjamo na tak način, da odvodnik izpostavljamo standardiziranima udaroma 8/20 μs ter 10/350 μs. Na podlagi znanih lastnosti o odvodniku ter pridobljenih rezultatov bomo naredili SWOT analizo. Predstavili bomo prednosti in slabosti prenapetostne zaščite. S pomočjo pridobljenih ugotovitev se bomo opredelili, ali je smiselna uporaba plinskega odvodnika, ki predstavlja grobo zaščito pred prenapetostnimi in tokovnimi udari.
Ključne besede: nizkonapetostno omrežje, prenapetost, plinski odvodnik, SWOT analiza, udar strele
Objavljeno: 04.04.2014; Ogledov: 1384; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

2.
RAZVOJ IN ANALIZA MODELA PLINSKEGA ODVODNIKA
Janez Ribič, 2011, doktorska disertacija

Opis: Plinski odvodnik je prenapetostna zaščitna naprava in je pomemben del prenapetostne zaščite v zgradbah. Tehnološko še vedno ni dovršen. Njegova velika prednost je ta, da lahko prevaja velike tokove, vendar še vedno obstajajo problemi s samogasnostjo. Razvojni inženir išče na tem področju vedno nove tehnološke rešitve. V veliko pomoč pri tem bi jim bil ustrezen model plinskega odvodnika. V ta namen je bil dopolnjen obstoječi model plinskega odvodnika kot model “črne škatle”. Obstoječi model ima določene omejitve. Z njim medvsem ni možno raziskovati določenih fizikalnih zakonitosti, ki so bistvene za delovanje plinskega odvodnika. V tej doktorski disertaciji je ta model dopolnjen. Novi model zajema pomembna fizikalna dogajanja, ki so osnova delovanja plinskega odvodnika: proženje, prevajanje, ugasnitev električnega obloka in možen ponovni vžig zaradi dielektričnega preboja vročega plina. Poseben poudarek v tej doktorski disertaciji je bil posvečen problemu samogašenja električnega obloka. Razviti so bili geometrijski modeli raznih vrst plinskih odvodnikov na osnovi izračunov električne poljske jakosti po metodi končnih elementov. Končni izsledki so pokazali, da je vnovično proženje delovanja plinskega odvodnika močno odvisno od sproščene toplote v plin plinskega odvodnika in velikosti električne poljske jakosti. Somagasnost plinskega odvodnika je bila izvedena z zmanjšanjem električne poljske jakosti z uvedbo optimirane oblike elektrod. Novi model plinskega odvodnika je zanesljivo orodje pri razvoju novih odvodnikov in za izboljšanje karakteristik obstoječih.
Ključne besede: plinski odvodnik, elektroenergetski sistemi, matematični model, metoda končnih elementov, kinetična teorija plinov, električni oblok
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 2687; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (24,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici