| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Vsebnost ftalatov v biološkem mediju
Živa Nekrep, 2020, diplomsko delo

Opis: Ftalati so estri 1,2-benzendikarboksilne kisline. Produkti, proizvedeni iz ftalatov, so najpogosteje mehčalci, ki izboljšajo fleksibilnost in uporabnost polimerov z visoko molekulsko maso. Linearni in razvejani ftalatni estri so uporabljeni v proizvodnji plastike. Najdemo jih v črnilih, barvi, lepilih, talnih oblogah, nekaterih živilskih proizvodih, kozmetiki in farmacevtskih produktih. Spadajo med endokrine motilce, ker vplivajo na normalno hormonsko delovanje v človeškem telesu. Izpostavljenost določenim ftalatom lahko med drugim povzroči anomalije v razvoju ploda med nosečnostjo, preeklampsijo in prezgodnji porod, povezana je tudi s težavami v nevrološkem razvoju, z nižjo kvaliteto semenčic, s splavom, z astmo in alergijami ter debelostjo. Ljudje smo jim lahko izpostavljeni z inhalacijo, absorpcijo skozi kožo ter zaužitjem. Absorpcija, metabolizem, distribucija in eliminacija kemikalij so odvisni od načina vstopa v telo. V diplomski nalogi smo razvili učinkovito in kratko metodo z zadovoljivimi rezultati za določanje dietil in dibutil ftalata v krvnem serumu in urinu. Dietil ftalat se nahaja v izdelkih za osebno nego (dišave), v prevlekah tablet v farmaciji, barvah in insekticidih. Dibutil ftalat uporabljajo pri prizvodnji celulozno acetatne plastike, v izdelkih za osebno nego (lak za nohte, kozmetika), laku in prevlekah tablet. Za ekstrakcijo omenjenih ftalatov iz bioloških vzorcev smo uporabili ekstrakcijo tekoče-tekoče in za določitev plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (GC-MS).
Ključne besede: ftalati, dibutil ftalat, dietil ftalat, ekstrakcija, biološki vzorci, urin, krvni serum, plinska kromatografija z masno spektrometrijo
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
Razgradnja polietilenskih odpadkov v superkritični vodi
Anja Štrakl, 2019, diplomsko delo

Opis: Razgradnja odpadne embalaže je v današnjem času zelo aktualna tema, saj se delež komunalnih in industrijskih odpadkov iz dneva v dan povečuje. V zadnjem času so zato raziskave na področju alternativnih, okolju prijaznih metod recikliranja odpadkov zelo intenzivne. Polietilen (PE) predstavlja najbolj razširjeno plastiko na svetovni ravni, ki se nahaja predvsem v embalaži, kot so plastične vrečke, folije, plastenke, tudi v kozmetičnih izdelkih, prehrambeni industriji in energetiki. Sub- in superkritična voda je okolju prijazno topilo in odličen reakcijski medij za depolimerizacijo plastike v različne uporabne produkte. S tem namenom smo v diplomski nalogi proučevali razgradnjo odpadne barvne embalaže iz PE v superkritični vodi (SCW). Postopek smo izvajali v visokotlačnem, visokotemperaturnem šaržnem reaktorju, kjer smo odpadni barvni PE v razmerju z vodo 1/5 (g/mL) izpostavljali temperaturam 425 ºC in 450 °C v časovnih intervalih od 15 do 240 minut. Pri razgradnji odpadne barvne embalaže iz PE v SCW smo dobili štiri faze: oljno fazo ali vosek, vmesno, vodno ter plinsko fazo. Produkte v oljni in plinski fazi smo analizirali z GC/MS metodo, v vodni fazi pa smo določevali totalni ogljik (TC). Ugotovili smo, da se odpadna barvna embalaža iz PE v SCW ni popolnoma razgradila pri temperaturi 425 ºC pri časih 15 in 30 minut. Nastala oljna faza je vsebovala veliko ogljikovodikov, kjer so pri nižjih temperaturah in krajših časih prevladovali dolgi ogljikovodiki, pri višjih temperaturah in daljših časih pa so se pojavljali aromatski ogljikovodiki. Plinska faza je vsebovala različne pline, predvsem alkane in alkene.
Ključne besede: odpadni polietilen, recikliranje, superkritična voda, plinska kromatografija, masna spektrometrija
Objavljeno: 22.07.2019; Ogledov: 583; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

3.
Razvoj in validacija GC-FID/MS analiznega postopka za določitev maščobnih kislin v žiru in polhovi masti
Jan Štos, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil poenostaviti farmakopejski analizni postopek za določanje srednjeverižnih trigliceridov, ki se uporablja v farmacevtski industriji. Farmakopejski postopek je izredno zapleten, zamuden in zahteva veliko laboratorijskega inventarja, ki ga pogosteje najdemo v laboratoriju za organsko sintezo kot pa v klasičnem analitskem laboratoriju. Z magistrsko nalogo smo izvedli razvoj in validacijo poenostavljenega in za izvajalca prijaznejšega analiznega postopka za določitev maščobnih kislin v vzorcih žira in polhove masti z izvedbo estrifikacije. Izvedli smo tudi primerjavo analiznih postopkov in s tem zagotovili enakovrednost optimiranega analiznega postopka z obstoječimi farmakopejskimi. V literaturi smo zasledili, da hranjenje domačih prašičev z žirom povzroča znižanje tališča svinjske masti, hkrati je splošno znano, da je polhova mast, z izjemo ostalih sesalcev, tekoča, zato smo predvidevali, da je vzrok za posebne fizikalne lastnosti polhove masti žir, ki predstavlja pretežno hrano polhov. Analizirali smo dva vzorca, in sicer polhovo mast in žirovo olje, saj nas je zanimala povezava glede na sestavo maščobnih kislin med njima. V primeru dovolj velikega ujemanja sestave polhove masti in maščob pridobljenih iz žira, bi uspeli dokazati, da je vzrok za posebne lastnosti polhove masti hranjenje z žirom. Prvo analizo smo izvedli na plinskem kromatografu z masnim detektorjem z uporabo analiznega postopka evropske farmakopeje in tako določili vrste maščobnih kislin v polhovi masti in žirovem olju. Nato smo izvedli analizo z GC-FID po ameriški farmakopeji (USP29, <401> Fats and fixed oils) in po evropski farmakopeji (PhEur 9.0 Composition of fatty acids by GC). Sledila je še modifikacija in poenostavitev analiznega postopka ter validacija. Z modifikacijo in poenostavitvijo smo skrajšali pripravo standardov in vzorca, kjer smo postopek priprave vzorca bistveno poenostavili. Za pripravo standardov smo uporabili postopek iz evropske farmakopeje in hkrati spremenili kromatografske pogoje (temperaturni program in dodan gradienti program za pretok) z namenom izboljšati ločljivosti med kromatografskimi vrhovi ter skrajšati analizo. Pri validaciji optimiranega analiznega postopka smo izvedli stabilnost standardnih raztopin in vzorca, linearnost, natančnost sistema in metode, mejo zaznavnosti, mejo določljivosti in selektivnost. Ugotovili smo, da med maščobnokislinsko sestavo žirovega olja in polhovo mastjo obstaja zelo velika podobnost. S to ugotovitvijo lahko potrdimo, da je vzrok za posebne fizikalne lastnosti polhove masti žir, ki predstavlja osnovni vir maščob v polhovi masti.
Ključne besede: polhova mast, žirovo olje, validacija, plinska kromatografija
Objavljeno: 04.03.2019; Ogledov: 570; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

4.
Karakterizacija viskijev z GC-MS in ICP-MS ter njihova kemometrijska klasifikacija
Domen Kermc, 2018, magistrsko delo

Opis: Viski je destilirana alkoholna pijača iz žita, ki vsebuje veliko spojin in ionov, katerih koncentracija se razlikuje glede na uporabljene sestavine in postopek proizvodnje. Viskiji so zaradi svoje cene pogosto tarča ponarejevalcev. Da zaščitimo potrošnike, njihovo pristnost preverjamo z različnimi instrumentalnimi tehnikami, podprtimi s kemometrično obdelavo podatkov. Največ raziskav je bilo narejenih na področju preverjanja pristnosti škotskih viskijev, medtem ko so viskiji drugih regij slabše raziskani. V 43 trgovsko dosegljivih viskijih s Škotske, Irske, Združenih držav Amerike in Kanade smo netarčno določevali različne skupine spojin in kovin. S plinsko kromatografijo smo določevali lahkohlapne komponente (višji alkoholi in estri) in težjehlapne komponente (težjehlapni alkoholi, kisline in monosaharidi). Vsebnost kovin smo določili z masnim spektrometrom z induktivno sklopljeno plazmo (ICP MS). Posamezne delne faze uporabljenih analiznih postopkov smo optimirali tako, da smo dobili čim višje izkoristke posameznih preiskovanih komponent in čim boljšo ločljivost njihovih kromatografskih vrhov. S kemometrično obdelavo rezultatov, pridobljenih s kemijskimi analizami, smo vzorce grupirali po vrsti in regiji, pri čemer smo uporabili linearno diskriminantno analizo (LDA), dobljene modele pa navzkrižno validirali. V vzorcih viskijev smo analizirali vsebnosti 32 kovin, 6 lahkohlapnih komponent in 107 težjehlapnih komponent, od katerih smo uspešno določili in kemometrično obdelali 7 kovin, 6 lahkohlapnih komponent in 69 težjehlapnih komponent. Z linearno diskriminantno analizo smo razvili modele, ki omogočajo ločitev viskijev po vrsti in regiji. Razviti modeli dajejo pri navzkrižni validaciji napako pod 10 %.
Ključne besede: viski, klasifikacija, plinska kromatografija, ICP-MS, LDA
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 533; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

5.
Optimizacija in validacija metode za določanje sestave eteričnih olj hmelja s plinsko kromatografijo
Ksenija Rutnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Hmelj (Humulus lupulus L.) v pivovarstvu predstavlja eno ključnih komponent, ki vpliva na okus in aromo piva. Poznamo več tipov arome, npr.: sadno, citrusno, zeliščno, cvetlično in tipično hmeljno aromo. Katera od njih prevladuje v posameznem kultivarju je odvisno od sestave eteričnega olja določenega kultivarja, zato je za pivovarje pomembno, da lahko pridobijo informacije o sestavi eteričnega olja, saj lahko le tako izberejo tisti kultivar, ki bo njihovemu pivu dala želeno aromo. V ta namen smo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije optimizirali in validarali metodo za določevanje sestave eteričnega olja hmelja. Za metodo določevanja sestave eteričnih olj hmelja smo uporabili metodo iz zbirke standardnih metod Evropskega pivovarskega združenja (EBC). Za pridobitev eteričnega olja hmelja smo izvedli destilacijo z vodno paro, za analizo sestave pa smo uporabili plinsko kromatografijo s plamensko-ionizacijskim detektorjem. Zaradi kompleksne sestave eteričnega olja hmelja je potrditev validacijskih parametrov za vsako komponento posebej praktično nemogoča. Iz tega razloga smo se osredotočili na 10 komponent in v sklopu validacije zanje preverjali selektivnost, linearnost, natančnost in točnost metode. Določili smo tudi mejo zaznavnosti in mejo določanja.
Ključne besede: hmelj, eterično olje, plinska kromatografija, optimizacija, validacija
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 1196; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

6.
Ekstrakcija biološko aktivnih spojin iz različnih vrst gob družine Polyporaceae (luknjarke)
Andreja Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Glavni namen diplomske naloge je bila pridobitev in analiza biološko aktivnih spojin ekstrakta iz različnih vrst gob družine Polyporaceae (luknjarke). Osredotočali smo se na več vrst različnih gob, nabranih po različnih lokacijah po Sloveniji na različnih vrstah plodišča ter različni nadmorski višini. Primerjali smo vpliv življenjskega prostora določene vrste na izkoristek ekstrakcije ter vsebnost maščobnih kislin. Poskušali smo raziskati, kakšni so izkoristki klasične ekstrakcije s heksanom, nato pa je sledila karakterizacija ekstraktov glede na tip MK s pomočjo plinske kromatografije. Opravili smo 31 ekstrakcij različnih gob iz omenjene družine. Od tega smo jih analizirali 10 tistih vrst, ki se najpogosteje nahajajo v Sloveniji in kažejo razne zdravilne učinke. Iz pridobljenih ekstraktov smo določali tudi vsebnost celokupnih fenolov in antioksidativno aktivnost z DPPH• metodo, kjer smo določali vsebnost biološko aktivnih snovi (fenolov, polisaharidov in proteinov). Pripravki iz raznih zdravilnih gob (sirupi, kapsule, čaji, oljni ekstrakti) uničujejo viruse in bakterije, izboljšajo prebavo, pomagajo pri alergijah ter premagovanju stresa in so učinkovita pomoč pri zdravljenju okužb, grip, sladkornih bolezni, bolezni srca. Mnoge gobe zaradi svoje antioksidativnosti in velike vsebnosti polisaharidov, triterpenov ter drugih zdravilnih sestavin pomagajo v boju proti raku, izločajo strupene snovi iz organizma, krepijo imunski sistem in razstrupljajo telo, uravnavajo holesterol, znižujejo krvni tlak in koncentracijo maščob v krvi, pripomorejo pa tudi k boljšemu počutju. Ugotovili smo, da so ekstrakti bogati z MK, fenoli in drugimi spojinami, ki so zelo dobri lovilci prostih radikalov. Rezultati prikazujejo zelo nizke odstotke inhibicije prostega radikala DPPH•, zato lahko trdimo, da MK niso tako dobri antioksidanti kot so nekatere fenolne spojine.
Ključne besede: Polyporaceae, trosnjaki, klasična ekstrakcija, maščobne kisline, transesterifikacija, plinska kromatografija, antioksidanti
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 1093; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

7.
RAZVOJ IN VALIDACIJA GC/FID METODE ZA DOLOČEVANJE ALKOHOLOV V VINU
Darko Keržan, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil razvoj in validacija analizne metode za identifikacijo in določevanje alkoholov v različnih vrstah vina. Alkoholi nastajajo v moštu med procesom fermentacije oziroma alkoholnega vrenja. Pri določevanju alkoholov smo se osredotočili predvsem na dve vrsti alkoholov in sicer na metanol in etanol. Določevanje vsebnosti metanola, ki sicer ne nastaja pri fermentaciji, pač pa je sestavni del pektinskih snovi, kjer je zaestren na polimer galakturonske kisline, je s stališča raziskovalca zanimivo, saj je metanol strupen že v majhnih količinah, njegova vsebnost pa ni označena na steklenici. Določene vsebnosti etanola pa smo primerjali z deklariranimi vsebnostmi, podanimi na etiketah steklenic in tako preverili točnost podatkov. Kot metodo za določevaje alkoholov v vinih smo uporabili plinsko kromatografijo v povezavi s plamensko – ionizacijskim detektorjem. Pri razvoju analizne metode smo pripravili raztopine standarda etanola in metanola, ter raztopine vzorcev treh različnih vin. Raztopino standarda etanola smo z redčenjem pripravili dvanajst odstotno, saj je vsebnost etanola v povprečnem vinu okoli deset odstotkov, medtem ko smo raztopino standarda metanola pripravili na precej nižji koncentraciji (okrog 0,1 odstotno), saj metanola vina skoraj ne vsebujejo. Analizno metodo smo nato validirali, saj se le validirana analizna metoda lahko uporablja za namen raznih analiznih določitev.Validacija je proces pri katerem z različnimi eksperimentalnimi testi pokažemo, da neka metoda ustreza vsem predpisanim zahtevam za njeno uporabo. Validacijska študija je pokazala, da je metoda natančna, točna, selektivna, linearna, robustna in rigidna in tako primerna za uporabo. Rezultati analize kažejo, da so vsebnosti etanola v testiranih vzorcih vin primerljive podatkom na etiketah steklenic.
Ključne besede: vino, metanol, etanol, plinska kromatografija, validacija
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 1658; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

8.
DOLOČANJE OSTANKOV PESTICIDOV V RIBAH IN ŠKOLJKAH S PLINKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Ivana Hohnjec, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je določitev ostankov izbranih pesticidov v ribah in školjkah. Pesticidi se uporabljajo za uničenje ali preprečevanje delovanja različnih skupin organizmov. Vodno okolje je ogroženo zaradi kemičnega onesnaženja površinskih voda. Povzroča akutno in kronično toksičnost vodnih organizmov. Akumulacija onesnaževal v določenih ekosistemih, ogroža zdravje ljudi. Kemično onesnaženje vpliva tudi na izgubo biotske večvrstnosti in habitatov [1]. Glede na strupenost fitofarmacevtskih sredstev, je potreben razvoj analiznih postopkov za določevanje vsebnosti ostankov različnih pesticidov v hrani in okolju. Zaradi velikega pritiska javnosti obstajajo strogi predpisi upravnih in zakonodajnih organov [2]. Številni pesticidi so sintetizirani in testirani, glede na njihovo biološko učinkovitost. Uporaba pesticidov/biocidov velikokrat povzroča zmanjšanje biološke raznovrstnosti, kar direktno vpliva na živalske in rastlinske vrste in na mikrofloro [2]. Ostanke izbranih pesticidov v ribah in školjkah smo določili s pomočjo plinske kromatografije in masne spektometrije (GC/MS). Pesticidi, ki smo jih določali so aklonifen, bifenoks, cibutrin (Irgarol 1051), cipermetrin, diklorfos, dikofol, kvinoksifen in terbutrin. Kromatogrami so bili posneti z metodo izbranih ionov (SIM – selected ion monitoring). Uporabili smo interne standarde alfa-HCH-D6 in fenantren-D10.
Ključne besede: pesticidi, ribe, školjke, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Objavljeno: 06.04.2016; Ogledov: 1194; Prenosov: 0

9.
DOLOČANJE IZBRANIH MONOSAHARIDOV V EKSOPOLISAHARIDIH S PLINSKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Saša Pušaver, 2016, magistrsko delo

Opis: V tem delu smo razvili metodo za določevanje posameznih monosaharidov s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC-MS). V vzorcu hemiceluloze smo določali štiri enostavne sladkorje, in sicer D-glukozo, L-arabinozo, D-ksilozo in L-ramnozo. Ker monosaharidi niso hlapne spojine, smo jih s pomočjo derivatizacije oz. sililiranja pretvorili v lažje hlapne spojine. Kot sililirno sredstvo smo uporabljali MSTFA (N-metil-N-trimetilsilil trifluoroacetamid), kot katalizator pa sušen piridin. Reakcijo sililiranja smo izvajali 60 minut pri temperaturi 80 °C. Posamezne vrhove smo identificirali tako, da smo vselej primerjali retencijske čase in masne spektre posameznih monosaharidov v vzorcih z retencijskimi časi in masnimi spektri standardnih spojin, posnetih pri enakih eksperimentalnih pogojih ali s pomočjo masnih spektrov iz knjižnice (Wiley, NIST) masnih spektrov. Fenil β-D-glukopiranozid smo uporabili kot interni standard (ISTD). Pridobljene rezultate smo statistično ovrednotili in dokazali, da je metoda ponovljiva ter natančnost metode z RSD<20%. Linearnost smo preverjali v koncentracijskih območjih od 20 pa vse do 200 mg/L. Metoda je linearna, s korelacijskimi koeficienti med 0,9934 in 0,9995. Vzorec hemiceluloze smo ekstrahirali z metanolizo. Vzorec smo raztopili v metanolu z dodatkom HCl (2 M ali 5 M) ali H2SO4 (2 M ali 5 M). Vzorec smo ekstrahirali 3,5 ure pri temperaturi 100 °C. V vseh vzorcih smo od preiskovanih analitov zaznali in določili le glukozo, ostalih monosaharidov (arabinozo, ksilozo in ramnozo) nismo identificirali. Iz rezultatov smo ugotovili, da je največ glukoze (povprečno 340,9 mg/g hemiceluloze) v vzorcu ekstrakta hemiceluloze, ekstrahiranem s 5 M HCl v metanolu pri 100 °C 3,5 ure. Nižjo vsebnost glukoze (povprečno 201,8 mg/g hemiceluloze) pa smo določili v vzorcu hemiceluloze, ekstrahiranem z 2 M HCl v metanolu pri 100 °C 3,5 ure. Pri naših eksperimentih se je pokazalo, da H2SO4 v metanolu (2 M, 5 M) ni najbolj primeren medij za uporabo pri hidrolizi vzorcev hemiceluloze. Že med samo ekstrakcijo so vzorci potemneli, nekatere smo uspeli analizirati, vendar iz kromatogramov sklepamo, da je prišlo do razgradnje vzorca med samo ekstrakcijo. Čeprav je v znanstveni literaturi zaslediti uporabo H2SO4 pri hidrolizi, bi bilo potrebno narediti dodatne eksperimente in metodo bolje optimirati.
Ključne besede: hemiceluloza, monosaharidi, plinska kromatografija, masna spektrometrija, derivatizacija
Objavljeno: 06.04.2016; Ogledov: 1238; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (4,07 MB)

10.
Razvoj GC-FID metode za določanje frakcij ogljikovodikov iz mešanice mineralnih olj v embalaži in živilih
Kristina Preskar, 2015, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela je bila razvita GC–FID metoda za ločevanje in določanje aromatskih (AOMO) in nasičenih (NOMO) ogljikovodikov iz mešanice mineralnih olj v referenčnih vzorcih embalaže in živil v različnih koncentracijskih območjih (za karton v območju od 50 µg/g kartona do 3600 µg/g kartona, za riž od 4 µg/g riža do 288 µg/g riža in za jedilno (repično) olje od 30 µg/g jedilnega olja do 1709 µg/g jedilnega olja). Metoda ob predhodni pripravi vzorcev z ekstrakcijo na trdni fazi (SPE) omogoča dobro ločbo NOMO in AOMO. Za določanje teh frakcij smo uporabili plinsko kromatografijo s plamensko ionizacijskim detektorjem (GC–FID). Frakcije smo potrdili z uporabo internega standarda za skupini spojin pri enakih kromatografskih pogojih. Rezultate vsebnosti analiziranih frakcij smo statistično ovrednotili z nekaterimi validacijskimi parametri, in sicer z linearnostjo, natančnostjo kot ponovljivost in obnovljivost, točnostjo in mejo določljivosti (LOQ). Ugotovili smo, da je GC–FID metoda linearna v koncentracijskem območju od 20 µg/mL do 1440 µg/mL, s korelacijskim koeficientom (r2) nad 0,999. Potrdili smo, da je metoda ponovljiva in obnovljiva z relativnimi standardnimi odmiki (RSD) pod 25 % za frakcijo NOMO, v nekaterih primerih frakcije AOMO vrednosti odstopajo od kriterija (za cca. 25 %). LOQ za vzorec riža je bila 4 µg/g riža, za vzorec kartona 50 µg/g kartona in za vzorec jedilnega olja 30 µg/g jedilnega olja.
Ključne besede: ogljikovodiki mešanice mineralnih olj, embalaža, živila, ekstrakcija na trdni fazi, plinska kromatografija, plamensko ionizacijski detektor, validacija
Objavljeno: 24.12.2015; Ogledov: 1406; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici