Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO) so močno lipofilne organske komponente, ki so vseprisotne v okolju in v zadnjih letih vzbujajo veliko pozornost zaradi svoje rakotvornosti. Nastajajo med nepopolnim izgorevanjem organskih snovi, tudi med pripravo živil in pri kajenju. Vedno jih najdemo kot mešanico posameznih komponent. V vodi so, zaradi nizke vodotopnosti in velike afinitete do trdnih delcev, njihove koncentracije zelo nizke. Prisotnost PAO v vodah tako kaže na onesnaženje. Namen magistrske naloge je bil kvantitativno določiti benzo(a)piren v vzorcih površinskih vod na zelo nizkih koncentracijskih nivojih. Uredba o stanju površinskih voda določa okoljski standard kakovosti za benzo(a)piren, ki znaša 0,05 ng/L, kar zahteva uporabo občutljivih instrumentalnih analiznih tehnik. Vsebnost benzo(a)pirena v vodi smo določili z uporabo optimizirane analizne metode, ki temelji na že uporabljeni in validirani metodi. Uporabili smo ekstrakcijo tekoče-tekoče z diklorometanom v lijih ločnikih. Po ekstrakciji smo ločeni organski fazi dodali brezvodni natrijev sulfat in ustrezne raztopine standardov ter jo skoncentrirali na željeni volumen. V tako pripravljenih vzorcih smo benzo(a)piren določili s tehniko plinske kromatografije z masno selektivnim detektorjem (GC/MSD). Kromatograme smo posneli z metodo izbranih ionov (SIM – selected ion monitoring). Za kvantitativno določitev smo uporabili mešano raztopino šestnajstnih internih standardov. Rezultati so pokazali, da je optimizirana analizna metoda primerna za zanesljivo določanje sledov benzo(a)pirena v vodi, saj so bili izkoristki pri določanju ponovljivi in znotraj predpisanega kriterija. Ugotovili smo prisotnost vpliva matrice oz. osnove vzorca, saj so bili izkoristki v topilu previsoki. Zato smo pripravili umeritveno krivuljo v matrici vode, kjer smo zadostili kriterijem (izkoristki so bili od 70 % do 110 %).
Ključne besede: policiklični aromatski ogljikovodiki, benzo(a)piren, plinska kromatografija, masni spektrometer, ekstrakcija tekoče-tekoče
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (4,16 MB)

Opis: Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.) je znana predvsem zaradi psihoaktivne spojine delta-9-tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD). Poleg omenjenih spojin je konoplja bogata tudi z drugimi zdravilnimi in koristnimi snovmi, ki se nahajajo v eteričnem olju. Med te sodijo terpeni. To so spojine, ki se nahajajo v zeliščih, sadju in zelenjavi in so odgovorni za njihov okus ter vonj. Področje raziskav terpenov je narastlo predvsem v zadnjem času zaradi njihovih pozitivnih učinkov na človeški organizem in njihovo uporabo v agronomiji. Kemotip konoplje opredeljuje sestavo njenih komponent, ki jo ugotovimo preko analize eteričnega olja konoplje. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo optimirali in validirali metodo za določanje sestave eteričnih olj konoplje, pri čemer smo uporabili referenčne metode Evropskega pivovarskega združenja (angl. European Brewery Convention, EBC). Eterično olje konoplje smo pridobili z destilacijo z vodno paro po Clevengerju in ga nato analizirali s plinsko kromatografijo, pri kateri smo uporabili plamensko ionizacijski detektor. Ker se v eteričnem olju konoplje nahaja veliko število komponent, je validacija na vseh nemogoča. Zato smo validacijo metode izvedli na petih izbranih komponentah, ki smo jih izbrali glede na njihovo vsebnost v konoplji. V sklopu validacije smo določili selektivnost in specifičnost, linearnost, natančnost, točnost ter mejo zaznavnosti in mejo določljivosti. Ker smo pri validaciji uporabili starejše vzorce eteričnih olj, smo se dodatno odločili za preizkus stabilnosti eteričnega olja.
Ključne besede: konoplja, terpeni, eterično olje, plinska kromatografija, validacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 581; Prenosov: 67
Celotno besedilo (2,51 MB)

Opis: IZHODIŠČA Perioperativna ledvična okvara je pomemben dejavik smrtnosti, obolevnosti in stroškov v srčni kirurgiji, njena pojavnost v literaturi znaša od <1% in do 70%. Ledvična okvara, ki zahteva ledvično nadomestno zdravljenje, je povezana s posebej visoko smrtnostjo. Mnogo raziskav dokazuje, da tudi tista zmanjšanja ledvične funkcije, kjer ledvično nadomestno zdravjenje ni potrebno oziroma serumske vrednosti kreatinina porastejo le blago ali celo ne presežejo normalnih vrednosti, vplivajo na kratko- in dolgoročne rezultate kardiokirurškega zdravljenja. Obstaja več kot 30 definicij akutne ledvične okvare, zato je bil potreben splošno sprejet kompromis glede oblikovanja nove definicije v okviru delovne skupine Kidney Disease: Improving Global Outcomes (t.i. KDIGO klasifikacija akutne ledvične okvare) iz leta 2012. Nova KDIGO klasifikacija ima dobro napovedno vrednost obolevnosti in smrtnosti pri kritično bolnih, vključno s kardiokirurškimi bolniki. Veliko raziskav potrjuje uspešnost in varnost nadomeščanja askorbinske kisline pri visoko rizičnih bolnikih, kot so tudi tisti po operacijah na odprtem srcu, vendar smo do zdaj zasledili le nekaj manjših, ki so specifično primerjale skupine bolnikov z in brez suplementacije glede perioperativne ledvične okvare. Rezultati omenjenih raziskav kažejo, da nadomeščanje askorbinske kisline v njihovih subpopulacijah kardiokirurških bolnikov ni bilo povezano z manjšo okvaro ledvic. METODE V prospektivno raziskavo smo vključili odrasle kardiokirurške bolnike, operirane na Oddelku za kardiokirurgijo Univerzitetnega kliničnea centra Maribor in Kliniki za kardiovaskularno kirurgijo Inštituta za kardiovaskularne bolezni Vojvodine Sremska Kamenica v obdobju od decembra 2018 do maja 2019. Izključitveni kriteriji so bili starost pod 18 let, operacija brez uporabe zunajtelesnega krvnega obtoka, hiperoksalurija, anamneza ledvičnih kamnov, anamneza alergije na askorbinsko kislino, kritično predoperativno stanje (ventrikularna tahikardija ali ventrikularna fibrilacija, predoperativno kardiopulmonalno oživljanje, predoperativna inotropna podpora, vstavljena intra-aortna balonska črpalka), nujnost operacije, ki mora biti opravljena pred začetkom naslednjega delovnega dne, imunosupresivna ali antioksidativna terapija znotraj 30 dni pred operacijo, hipotermični cirkulatorni zastoj, predoperativna kronična ledvična bolezen z ocenjeno glomerulno filtracijo < 30 mL/min/1.73m2 in smrt bolnika pred zaključkom protokola študije (znotraj prvih petih postoperativnih dni). Bolnike smo razdelili na dve skupini, in sicer na testno in kontrolno. Kot kazalce ledvične funkcije smo uporabili serumsko koncentracijo kreatinina, ocenjeno glomerulno filtracijo in urno diurezo. Glede na predoperativne vrednosti smo izračunali absolutne in relativne spremembe. Vsakemu bolniku je bila med hospitalizacijo merjena urna diureza od intraoperativnega obdobja pa do petega dneva. Bolnike smo uvrstili v ustrezni razred po KDIGO klasifikaciji. Skupini smo primerjali tudi po nekaterih demografskih podatkih in tistih pred-, intra- in postoperativnih lastnostih, ki bi lahko vplivale na delovanje ledvic. V subpopulaciji bolnikov smo merili serumske vrednosti malondialdehida kot posrednega biomarkerja oksidativnega stresa. Za primerjavo skupin smo uporabili t-test za numerične in test χ-kvadrat za kategorične spremenljivke. Pri preizkušanju hipotez smo kot statistično pomembno upoštevali p < 0.05. REZULTATI Testno skupino, ki je prejela askorbinsko kislino, je sestavljalo 163 bolnikov, medtem ko je kontrolna skupina štela 169 bolnikov. Skupini sta se dobro ujemali glede na izhodiščno demografijo in so imele podobne intraoperativne značilnosti. Incidenci akutne ledvične okvare v testni in kontrolni skupini sta bili 20.9 % oziroma 28.4 % (p = 0.127). Ocenjena glomerulna filtracija se med študijskimi skupinami v celotnem pooperativnem obdobju ni razlikovala. V skupini, ki je prejela askorbinsko kislino, je bil trend višjih vrednosti malondialdehida s statistično značilnostjo prvi postoperativni dan in nižje bolnišnične umrljivosti (0.6 % proti 4.1 %, p = 0.067). Ob popustitvi aortne zažemke smo odkrili znatno povečanje koncentracije malondialdehida v serumu. Koncentracija malondialdehida v serumu se je še naprej povečevala in dosegla vrh 12 ur po operaciji. Nato je začela upadati, vendar je ostala pomembno višja v primerjavi s predoperativnimi vrednostmi 24 in 48 ur po operaciji. ZAKLJUČKI Po našem vedenju je pričujoče raziskovalno delo prva študija, ki: 1) je merila serumske vrednosti malondialdehida s pomočjo visoko specifične metode plinske kromatografije in masne spektrometrije, 2) je objavila podatke o največji skupini bolnikov po operaciji na odprtem srcu, katerim smo natančno merili perioperativne spremembe serumske koncentracije malondialdehida kot indikatorja oksidativnega stresa in 3) je objavila podatke o vplivu askorbinske kisline na pojav postoperativne akutne ledvične okvare pri največji randomizirani skupini bolnikov po operaciji na odprtem srcu. Askorbinska kislina ni pomembno znižala pojavnosti akutne ledvične okvare po operacijah na odprtem srcu z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka. Serumska koncentracija malodialdehida se pomembno poveča intraoperativno in narašča v zgodnjem pooperativnem obdobju do 12 ur po zaključku operacije. Pomembno povišana ostane do 48 ur po operaciji. Ključne besede: akutna ledvična okvara, askorbinska kislina, zunajtelesni krvni obtok, oksidativni stres, malondialdehid, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Ključne besede: akutna ledvična okvara, askorbinska kislina, oksidativni stres, malondialdehid, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 657; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Jagodam daje skladen in na splošno všečen okus razmerje sladkorjev ter organskih kislin. Poleg tega so v plodovih prisotne tudi hlapne (aromatične) spojine, ki se izločajo med zorenjem in pomembno prispevajo h končni aromi dozorelih jagod. V sklopu tega zaključnega dela smo ugotavljali, katere posamezne aromatične snovi dajejo jagodam značilno aromo. Raziskovanje je potekalo na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani od leta 2020 do leta 2022. Na podlagi validirane metode smo določali vsebnost posameznih izbranih aromatskih spojin jagode s pomočjo metode SPME v sklopu plinske kromatografije (GC-MS) za merjenje vsebnosti hlapnih komponent. Uspešno smo potrdili prisotnost 15 različnih aromatičnih spojin, razdeljenih v 5 skupin (aldehidi, estri, alkoholi, terpenoidi in ketoni). Identificirali smo 6 estrov (metil-2-metilbutirant, etil-2-metilbutirant, etil-izovalerat, metil heksonat, metil oktanoat in oktil acetat), 3 alkohole (trans-2-heksen-1-ol, cis-2-heksen-1-ol in 1-penten-3-ol), 3 terpenoide (geraniol, α-terpinol in nerolidol), 2 aldehida (trans-2-heksen-1-al in heksanal) in 1 keton (2-heptonanon). S pridobljenimi podatki, ki smo jih ustrezno obdelali, smo ugotovili, da so v jagodah sorte 'Clery' prisotne v največjem deležu hlapne snovi iz skupine aldehidov (predstavljajo 67,4 % vseh identificiranih hlapnih spojin) in da prevladujejo arome iz skupine estrov, ki dajejo okusu sadno noto.
Ključne besede: jagode, arome, plinska kromatografija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 580; Prenosov: 92
Celotno besedilo (2,35 MB)

Opis: Ftalati so estri 1,2-benzendikarboksilne kisline. Produkti, proizvedeni iz ftalatov, so najpogosteje mehčalci, ki izboljšajo fleksibilnost in uporabnost polimerov z visoko molekulsko maso. Linearni in razvejani ftalatni estri so uporabljeni v proizvodnji plastike. Najdemo jih v črnilih, barvi, lepilih, talnih oblogah, nekaterih živilskih proizvodih, kozmetiki in farmacevtskih produktih. Spadajo med endokrine motilce, ker vplivajo na normalno hormonsko delovanje v človeškem telesu. Izpostavljenost določenim ftalatom lahko med drugim povzroči anomalije v razvoju ploda med nosečnostjo, preeklampsijo in prezgodnji porod, povezana je tudi s težavami v nevrološkem razvoju, z nižjo kvaliteto semenčic, s splavom, z astmo in alergijami ter debelostjo. Ljudje smo jim lahko izpostavljeni z inhalacijo, absorpcijo skozi kožo ter zaužitjem. Absorpcija, metabolizem, distribucija in eliminacija kemikalij so odvisni od načina vstopa v telo. V diplomski nalogi smo razvili učinkovito in kratko metodo z zadovoljivimi rezultati za določanje dietil in dibutil ftalata v krvnem serumu in urinu. Dietil ftalat se nahaja v izdelkih za osebno nego (dišave), v prevlekah tablet v farmaciji, barvah in insekticidih. Dibutil ftalat uporabljajo pri prizvodnji celulozno acetatne plastike, v izdelkih za osebno nego (lak za nohte, kozmetika), laku in prevlekah tablet. Za ekstrakcijo omenjenih ftalatov iz bioloških vzorcev smo uporabili ekstrakcijo tekoče-tekoče in za določitev plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (GC-MS).
Ključne besede: ftalati, dibutil ftalat, dietil ftalat, ekstrakcija, biološki vzorci, urin, krvni serum, plinska kromatografija z masno spektrometrijo
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1373; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,68 MB)