| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 99
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Proizvodnja sečnine iz odpadnih plinov
Eva Rozman, 2021, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje okolja z odpadki in odpadnimi plini postaja vse večji problem. K zmanjševanju onesnaževanja lahko pripomoremo s ponovno uporabo odpadkov in odpadnih plinov, s čimer zmanjšamo količino nakopičenih smeti in izboljšamo kakovost zraka. Sečnino industrijsko proizvajamo iz amonijaka in ogljikovega dioksida, pri čemer slednjega lahko pridobimo iz odpadnih plinov, ki nastajajo pri gorenju fosilnih goriv v termoelektrarnah. S pridobivanjem surovin iz odpadnih plinov preprečujemo nadaljnje onesnaženje okolja in zmanjšamo porabo osnovnih surovin. Namen diplomske naloge je izdelati simulacijo proizvodnje sečnine iz odpadnega plina ter določiti optimalno temperaturo in tlak. Simulacije proizvodnega procesa so narejene z računalniškim programom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da s povišanjem tlaka in znižanjem temperature povišamo presnovo v reaktorju. Optimalni pogoji poleg presnove izboljšajo proces tudi z ekonomskega vidika, saj z manjšimi stroški in ob manjši količini vhodnih surovin proizvedemo več sečnine.
Ključne besede: sečnina, odpadni plini, Aspen Plus, ogljikov dioksid, ponovna uporaba
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 58; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

2.
Analiza izkoristka in delovanje prenosnika toplote
Jaka Praper, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava prenosnik toplote v podjetju MPI-reciklaža d.o.o. Prenosnik toplote je zaradi specifične oblike in načina delovanja podrobneje predstavljen in analiziran. Za boljšo vizualizacijo, je s pomočjo programskega paketa SolidWorks, prikazan tudi v 3D obliki. Opravljene in prikazane so meritve temperature dimnih plinov in vode na vhodu in izhodu iz prenosnika toplote, saj so nujne za kasnejšo analizo. Pri tem je izveden analitični izračun toplotne moči prenosnika toplote, in sicer za dva mejna primerna, pri vstopni temperaturi dimnih plinov 304,5 °C in 967,4 °C. Delež toplote, ki se prenese iz dimnih plinov na vodo znaša med 56 % in 62 %. To nam kaže, da je delež toplote dimnih plinov enako izkoriščen v prenosniku toplote, ne glede na režim delovanja. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da izgube skozi dimnik predstavljajo od 10 % do 12 % vseh izgub, največji del izgub pa predstavlja vstop svežega zraka v dimnik, in sicer od 82 do 85 %. Na koncu so podani še predlogi za izboljšave in napotki za nadaljnjo delo.
Ključne besede: prenosnik toplote, meritve, dimni plini, toplotne izgube, izkoristek
Objavljeno: 20.09.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

3.
Proizvodnja glikolne kisline iz odpadnih plinov
Žan Turk, 2021, diplomsko delo

Opis: V svetu nastaja vedno več odpadnih snovi in velik delež tega je tudi odpadnih plinov. Zato je zelo pomembno stremeti k rešitvam, s katerimi bomo v čim večji meri zmanjševali odpadne snovi. Ponovna proizvodnja odpadnih plinov v procesih je ena od možnih rešitev, saj bomo s tem prispevali k manjši porabi surovin in čistejšemu okolju. Eden izmed teh odpadnih plinov je tudi ogljikov monoksid, ki nastaja pri nepopolnem gorenju ogljikovodikov. Proizvodnja glikolne kisline poteka iz formaldehida in ogljikovega monoksida, ki ga dobimo z uplinjanjem plastike. Velika prednost te proizvodnje je, da zmanjšujemo izpuste tega odpadnega plina in z njim pridobimo glikolno kislino. Namen diplomske naloge je pridobiti glikolno kislino iz odpadnega plina in simulirati proces glikolne kisline ter določiti optimalne pogoje procesa z največjo učinkovitostjo. Simulacija procesa proizvodnje glikolne kisline je simulirana v računalniškem programu Aspen Plus. Rezultati so pokazali, da se dejanski proces da izboljšati iz kemijskega in ekonomskega vidika.
Ključne besede: glikolna kislina, odpadni plini, ogljikov monoksid, Aspen Plus, ponovna uporaba.
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 245; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Uporaba pod- in nadkritične vode za predelavo odpadne plastike
Maja Čolnik, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava kemijsko razgradnjo najpogosteje uporabljenih plastičnih odpadkov z uporabo pod- in nadkritične vode v uporabne produkte. Doktorsko disertacijo smo razdelili na tri dele. V prvem delu doktorske disertacije smo izvedli hidrotermično razgradnjo brezbarvnih in barvnih odpadnih PET plastenk. Poskuse smo izvajali v visokotemperaturnem in visokotlačnem šaržnem reaktorju pri temperaturah od 250-400 °C in reakcijskem času od 1-30 minut. Pri hidrolizi PET odpadkov so nastali primarni in sekundarni produkti. Glavni produkt razgradnje je bila TPA, ki smo jo po reakciji prečistili in določili izkoristek reakcije. Ugotovili smo, da pri 300 °C in 30 min v podkritični vodi dobimo najvišje izkoristke TPA iz brezbarvnih (90,0 ± 0,4% ) kot tudi iz barvnih (85,0 ± 0,2%) PET odpadnih plastenk. Čistote nastalih TPA smo analizirali s pomočjo HPLC, FTIR in TGA/DSC metod in ugotovili, da so njihove čistote zelo visoke in znašajo med 93-98%. Tekom reakcije so nastajali sekundarni produkti, kot so benzojska kislina, 1,4-dioksan, acetaldehid, IPA in CO2. S pomočjo analiziranih komponent v vodni in plinski fazi smo predpostavili mehanizem razgradnje PET odpadkov. Ocenili smo ekonomski in okoljski vpliv hidrotermične razgradnje PET. Ugotovili smo, da če bi povečali laboratorijski proces na industrijsko merilo, bi na letni ravni dosegli dobiček od prodaje TPA in bi znašal okrog 81 000 €. Pri tem bi kemijsko degradirali skoraj 1400 ton PET odpadkov. Okoljsko analizo hidrotermične razgradnje PET smo izvedli s pomočjo programske opreme OpenLCA in bazo podatkov Ecoinvent 3.6. Ugotovili smo, da so k splošnemu obremenjevanju okolja največ prispevale kategorije morska ekotoksičnost, globalno segrevanje in toksičnost za ljudi. Prav tako smo tekom študije o razgradnji PET odpadkov v podkritični vodi predstavili tudi kinetiko razgradnje kot ireverzibilno zaporedno reakcijo, kjer smo določili, da so reakcije za vse razgradne produkte 1.reda. V drugem delu doktorske disertacije smo v nadkritični vodi degradirali poliolefine (PE in PP). Študirali smo razgradnjo PE in PP odpadne plastike ter za primerjavo degradirali še osnovni LDPE. Prav tako smo spremljali vpliv katalizatorja ocetne kisline na potek, razgradnjo in sestavo nastalih produktov. Eksperimente smo izvajali od 380 °C do 450 °C. Tekom razgradnje so v primeru PP in PE odpadkov nastale štiri faze oljna, plinska, vodna in trdna, med tem ko so v primeru osnovnega LDPE nastale le tri faze. Trdni preostanek pri PP in PE odpadkih smo pripisali razpadu aditivov. Metodo za določevanje lahkih ogljikovodikov in CO2 v plinski mešanici smo tudi razvili in validirali. Plinska faza je vsebovala lahke ogljikovodike (C1 do C6) in CO2, medtem ko oljno fazo po večini sestavljajo nasičeni in nenasičeni alifatski ogljikovodiki, aliciklični ogljikovodiki, aromatski ogljikovodiki in alkoholi. V primeru dodatka ocetne kisline smo ugotovili rahlo povišanje nastanka metana in CO2 v nastali plinski mešanici, zaradi razgradnje ocetne kisline v nadkritični vodi. Z višanjem reakcijskih pogojev je nastajalo manj oljne in več plinske faze. Na osnovi pridobljenih podatkov smo predstavili možen mehanizem razgradnje PP in PE v nadkritični vodi. V tretjem delu doktorske disertacije smo študirali razgradnjo PVC odpadkov v nadkritični vodi pri temperaturi od 400-425 °C in časih od 30-60 min. Ugotovili smo, da PVC odpadki razpadejo na oljno, plinsko, vodno in trdno fazo. Maso kloridnih ionov v vodni fazi smo določili s pomočjo titracijske metode. Pri 400 °C in 30 min smo dobili najvišji izkoristek. Kemijsko sestavo oljne in plinske faze smo določili s pomočjo GC/MS metode. Ugotovili smo, da oljna faza podobno kot pri PE ali PP v glavnem vsebuje nasičene in nenasičene alifatske ogljikovodike, aliciklične ogljikovodike, aromatske ogljikovodike in alkohole. V primeru PVC plastike, pa smo v oljni fazi zasledili še halogenirane ogljikovodike (kloroalkane). Plinska faza je vsebovala le lahke ogljikovodike in CO2.
Ključne besede: Pod- in nadkritična voda, odpadna plastika, kemijsko recikliranje, polietilen tereftalat, polietilen, polipropilen, polivinilklorid, kinetika, tereftalna kislina, benzojska kislina, acetaldehid, 1, 4- dioksan, izoftalna kislina, plini, ogljikovodiki, surovo olje, gorivo
Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 237; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

5.
Energetska optimizacija vzporedno delujočih procesov za proizvodnjo formaldehida in zmanjševanje emitiranih količin co2
József Mursics, 2020, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava energetsko optimizacijo delujočih procesov za proizvodnjo in nadaljnjo predelavo formaldehida in zmanjševanje obremenjevanja okolja s posebnim poudarkom na minimizaciji celotnih količin emitiranega CO2. Odpadni plini proizvodnega procesa pridobivanja formalina, morajo ustrezati okoljskim predpisom EU, ki bodo pričakovano zahtevali zmanjšanje vsebnosti formaldehida in hlapljivih organskih spojin. V tem cilju smo razvili dva postopka: • postopek, ki vključuje nadgradnjo obstoječih postopkov odstranjevanja formaldehida in ostalih hlapljivih organskih spojin z dodatno absorpcijsko napravo in • postopek sosežiga odpadnih plinov, ki nastanejo pri postopku pridobivanja formalina s kovinskim oksidom, z zemeljskim plinom v plinski turbini, kjer se formaldehid in hlapne organske spojine v celoti odstranijo, hkrati pe se pridobiva tudi električna energija. Računalniške simulacije smo izvedli s programskim paketom Aspen Plus, z upoštevanjem ravnotežne konstante absorbcije in reakcije nizkih koncetracij formaldehida v vodi. Ekonomske analize so potrdile, da je možno z ustrezno zasnovo vzporedno delujočih procesov znatno znižati obratovalne in fiksne stroške in emisije formaldehida v okolje zmanjšati za več kot petkrat, v primeru prve metode (srebrov katalizator) in na ničelno vrednost v primeru druge metode (kovinskooksidni katalizator).
Ključne besede: proizvodnja formalina, formaldehid, odpadni industrjski plini, proizvodnja energije, ekologija, emisije CO2
Objavljeno: 29.03.2021; Ogledov: 229; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

6.
Optimizacija kombiniranega varjenja debelostenske nerjavne cevi
Aleks Župevc, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta opisana postopka varjenja TIG in MIG, zaščitni plini, lege varjenja, viri varilnih tokov ter dodajni in osnovni materiali. Z eksperimentalnim delom smo skušali optimizirati proces varjenja z avtomatizirano varilno napravo in določiti sprejemljivosti varov pri uporabi dveh različnih dodajnih materialov. Eksperimenti so pokazali, da na izgled in dimenzije varov vpliva hitrost varjenja, oscilacija, hitrost podajanja žice in uporabljen dodajni material. Ugotovili smo, da pri varjenju z dodajnim materialom legiranim s silicijem dobimo lepše razlite vare oz. navare, prav tako pa dobimo tudi večje tehnološko okno optimalnih parametrov.
Ključne besede: varjenje, var, TIG, MIG, nerjaveče jeklo, cev, zaščitni plini
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 245; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

7.
Poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji
Karmen Enci, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Prometni sektor je eden izmed največjih proizvajalcev onesnaževal, ki imajo na okolje zelo negativen vpliv. Škodljivi izpusti v ozračje, kot so toplogredni plini, emisije in škodljivi delci, so v veliki meri vir človekovega delovanja na okolje. Človeška miselnost, vedenje in ravnanje so tako ključni akterji tako pri povečevanju kot tudi pri zmanjševanju obremenjevanja okolja. V diplomskem delu bomo obravnavali električno mobilnost, ki je kot rešitev enega izmed pomembnejših razvojnih izzivov, s katerimi se srečujemo v 21. stoletju, kako negativne učinke onesnaževal na okolje zmanjšati, postala pomembno sredstvo trajnostnega razvoja. V raziskavi pričujoče diplomske naloge bomo z uporabo anketne metode raziskovanja analizirali poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji na osnovi anketiranja vzorca več kot 500 polnoletnih voznikov in uporabnikov osebnih avtomobilov v Sloveniji, da bi ugotovili, kakšen je trenutni potencial za uveljavitev električne mobilnosti v Sloveniji.
Ključne besede: električna mobilnost, električna vozila, e-vozila, promet, trajnostni razvoj, toplogredni plini, trdni delci, globalno segrevanje, učinek tople grede
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 368; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

8.
Proizvodnja amonijaka iz odpadnih plinov
Katarina Turk, 2020, diplomsko delo

Opis: Ob neprestanem onesnaževanju okolja je potrebno stremeti k učinkovitim rešitvam glede zmanjševanja odpadnih snovi in izpustov v ozračje. Ponovna uporaba odpadnih plinov predstavlja potencialno rešitev za prihodnost. Proizvodnja amonijaka poteka iz vodika in dušika, ki ju lahko pridobivamo iz odpadnih plinov, natančneje iz dimnih plinov in z uplinjanjem plastike. S tega vidika se zdi uplinjanje odpadne plastike kot dobra rešitev, saj hkrati zmanjšujemo količino odpadnih snovi, poleg tega pa obstaja možnost uporabe plinov, ki pri tem nastajajo. Namen diplomskega dela je raziskati področje ponovne uporabe odpadnih plinov za pridobivanje amonijaka, simulirati proces proizvodnje amonijaka ter določiti kritične procesne parametre, ki ključno vplivajo na učinkovitost procesa. Predstavljene so računalniške simulacije proizvodnje amonijaka, ki so izvedene s programskim paketom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da dobimo večjo količino želenega produkta na iztoku ob izbiri relativno nižjih obratovalnih temperatur ter relativno višjega obratovalnega tlaka v reaktorju in separatorju.
Ključne besede: amonijak, odpadni plini, ponovna uporaba, simulacija, Aspen Plus
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 222; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (984,68 KB)

9.
Zasnova tehnologije varjenja zahtevnih varilskih del za nerjavne materiale
Kenan Pašalić, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema preizkušanje navadnega TIG postopka varjenja ter TIG postopka z dodajanjem vroče žice. Varili smo polcevno kačo na plašč iz avstenitnega nerjavnega jekla, pri čemer smo uporabili različne varilne ter formirne pline. Cilj je bil izbrati najkvalitetnejšo tehnologijo varjenja in kombinacijo varilnih parametrov. Računali smo varilne hitrosti in vnose energije ter primerjali parametre, ki so prikazani na raznih grafih. Izdelani so bili makro obrusi vzorcev, v laboratoriju pa sta bili izvedeni vizualna in penetrantska kontrola. Merili smo tudi trdote vzorcev po Vickersovi metodi, kar omogoča natančnejšo oceno kvalitete mikrostrukture zvarov ter produktivnosti varjenja. Na koncu smo določili najproduktivnejšo metodo ter izdelali WPS.
Ključne besede: TIG varjenje, varilni plini, avstenitno nerjavno jeklo, trdota po Vickersu, neporušne preiskave
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 715; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

10.
Postavitev postaje za upz (utekočinjeni plini zraka)
Gregor Habjanič, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava postavitev postaje za UPZ in opis splošnih zahtev, ki veljajo pri sami postavitvi, ter upoštevanju vseh varnostnih dejavnikov. Pri uporabi postaje za UPZ je zelo pomembna varnost izvedbe, da niso ogrožene osebe in okolje. Zato naloga govori predvsem o varnosti. Sama postavitev zajema transport rezervoarja na lokacijo postavitve, postavitev rezervoarja, postavitev uparjalnika, povezavo z cevovodom teh dveh in povezavo cevovoda od uparjalnika do odjemalca. Opisani so postopki, ki sledijo postavitvi, kot so uvodni pregled, končni pregled, prvo polnjenje rezervoarja, vzdrževanje postaje. V diplomskem delu so opisani postopki, koko pregledovati in preskusiti tlačno opremo v rednih intervalih po zakonodaji.
Ključne besede: varnost, tlak, postavitev, rezervoar, postaja za UPZ, utekočinjeni plini zraka
Objavljeno: 06.05.2019; Ogledov: 513; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici