1. Modeliranje in analiza sistema za selektivno ne-katalitsko redukcijo (sncr) dušikovih oksidov z raztopino amonijakaAnže Ževart, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno modeliranje in analiza sistema za selektivno ne-katalitsko redukcijo (SNCR) dušikovih oksidov z raztopino amonijaka, izvedeno v sodelovanju s podjetjem Miel inženiring. Potrebovali so 3D modele sklopov SNCR sistema: model za črpalko za reagent, črpalko za vodo in modul za doziranje ter distribucijo. Najprej smo opisali SNCR sistem in njegovo delovanje. Za modeliranje smo uporabili program CREO student. Najprej smo na spletu poiskali standardne dele, tistih, ki jih ni bilo smo zmodelirali sami. Komponente smo v sestav vstavljali s pomočjo sheme cevovodov in instrumentov. Modeliranje smo zaključili z tehniško dokumentacijo.
Ključne besede: modeliranje, SNCR sistem, dimni plini
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (3,13 MB) |
2. Proizvodnja sintetičnega bencina iz trdnih komunalnih odpadkov : magistrsko deloMonika Uremović, 2024, magistrsko delo Opis: Fosilna goriva so neobnovljivi energetski viri (premog, nafta, zemeljski plin in njihovi derivati), ki so nastali iz starodavnih rastlin in živali. Ta goriva so ključna za današnjo energetsko porabo, saj zagotavljajo okoli 80 % svetovne energije. Kljub njihovemu prispevku k industrializaciji in razvoju imajo negativen vpliv na okolje in podnebje, saj sproščajo ogljik v atmosfero. Fosilna goriva so omejen vir, ki se ne more hitro obnavljati, zato postaja prehod na obnovljive vire, kot sta sončna in električna energija, vse bolj nujen.
Naraščajoče svetovno prebivalstvo povzroča hitro večanje števila trdnih komunalnih odpadkov in s tem povezanih problemov ‒ onesnaževanje okolja, naraščajoči stroški in kopičenje odlagališč z odpadki. V ta namen bi v okviru krožnega gospodarstva razvili alternativne načine obdelave, s katerimi bi zmanjšali količino odpadkov in jih pretvorili v različne vrste energij.
Namen magistrskega dela je izvesti različne simulacije proizvodnje sintetičnega bencina iz trdnih komunalnih odpadkov, od sortiranih, delno sortiranih do nesortiranih, s pomočjo programa Aspen Plus pri različnih pogojih obratovanja (tlak in temperatura).
Najprej smo izvedli simulacije proizvodnje sintetičnega bencina pri sortiranih trdnih komunalnih odpadkih, kjer smo nadalje opazovali vpliv na proizvodnjo s spreminjanjem temperature oziroma tlaka. Nato smo izvedli še simulacijo proizvodnje sintetičnega bencina iz sortiranih trdnih komunalnih odpadkov z uporabo ogljikovega dioksida, predhodno pridobljenega iz dimnih plinov s separacijo na koloni PSA. Na koncu smo izvedli še simulacije proizvodnje sintetičnega bencina iz delno in še nesortiranih trdnih komunalnih odpadkov.
Ugotovitve so pokazala, da so bili najboljši rezultati pri simulaciji proizvodnje sintetičnega bencina iz sortiranih trdnih komunalnih odpadkov z uporabo ogljikovega dioksida iz dimnih plinov, ki je bil predhodno pridobljen s separacijo na koloni PSA. Prav tako so rezultati pokazali, da se proizvodnja zmanjšuje s povečanjem temperature pri istem tlaku in obratno povečuje s povečanjem tlaka pri isti temperaturi.
Ključne besede: sintetičen bencin, sintezni plin, trdni komunalni odpadki, dimni plini, krožno gospodarstvo, simulacija, Aspen Plus
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (3,04 MB) |
3. Vpliv podnebnih sprememb na varnost svetovne populacije : magistrsko deloNoemi Kapelj, 2024, magistrsko delo Opis: Podnebne spremembe so vse večji problem vsake posamezne države sveta. Glavni vzrok za njihov nastanek je globalno segrevanje, katerega ključni povzročitelj so toplogredni plini. Emisije teh plinov okrog Zemlje ustvarijo plašč, ki zadržuje sončno svetlobo ter tako zvišujejo temperaturo. Posledice podnebnih sprememb opazimo kot dvigovanje morske gladine, ponekod nastajajo ekstremni vročinski valovi ter suša, drugod se srečujejo z močnimi padavinami in poplavami. Vpliv podnebnih sprememb lahko zaznamo tudi kot slabše zdravje ljudi, povečano število prezgodnjih smrti, pomanjkanje hrane, omejeno oskrbo z vodo, ogrožene so številne živalske in rastlinske vrste. V prihodnosti bodo podnebne spremembe odvisne od tega, kakšne ukrepe bo sprejela družba, zlasti od emisij toplogrednih plinov, od gospodarskega razvoja, porabe energije, tehnološkega napredka in drugih dejavnikov. Zavedanje nevarnosti podnebnih sprememb je sprožilo proces mednarodnega sodelovanja. Izboljšalo se je zavedanje posledic podnebnih sprememb in tudi potrebnih ukrepov za njihovo zmanjšanje. Na tem področju je bilo sprejetih že kar nekaj zakonov in konvencij. Da bi ugotovili, kako se dojemanje podnebnih sprememb razlikuje med vladnimi in nevladnimi organizacijami v Sloveniji, smo izvedli intervjuje z zaposlenimi v ključnih institucijah, ki delujejo na tem področju. Vsi so menili, da so k onesnaženju največ prispevali izpusti toplogrednih plinov iz tovarn in avtomobilov, krivec je tudi kmetijstvo. Podnebnim spremembam so bolj izpostavljene revne države in države v razvoju. Ravno tako menijo, da je s podnebnimi spremembami ogrožena naša varnost, saj se bosta povečali pogostost in jakost ekstremnih dogodkov. Da bi pozitivno vplivali nanje, moramo spremeniti vsakodnevne navade, na primer zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki, sezonsko in lokalno prehranjevanje, zmanjšati odpadke hrane, povečati skrb za čisto okolje in podobno. Znati se bomo morali prilagoditi podnebnim spremembam, na primer z namakanjem, postavitvijo protitočnih mrež, opozarjanjem na ekstremne naravne dogodke, z ustrezno gradnjo in podobno.
Ključne besede: podnebne spremembe, varnost, globalno segrevanje, toplogredni plini, onesnaženje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,67 MB) |
4. Energetska in masna bilanca hlajenja dimnih plinov v hladilni komori po izstopu iz steklarske peči ogrevane z zemeljskim plinom in kisikom : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeUrška Zupanc, 2024, diplomsko delo Opis: Steklo predstavlja trajnostni produkt, saj je njegova popolna možnost recikliranja ključen dejavnik v zmanjševanju okoljskega vpliva. Možnost ponovne uporabe stekla ne le zmanjšuje količino odpadkov, ampak tudi ohranja naravne vire, saj recikliranje zmanjšuje potrebo po novih surovinah.
Med procesom pridobivanja-taljenja stekla nastane kar nekaj stranskih produktov v obliki dimnih plinov. Ti nastanejo pri zgorevanju zemeljskega plina s kisikom in pri razpadu surovin za vnos alkalijskih in zemljo alkalijskih oksidov v obliki karbonatov, ki imajo zelo visoko temperaturo (okoli 1400 °C). Te pline je potrebno pred vstopom v toplotne izmenjevalce voda-zrak ohladiti na 400 do 500 °C. Dimne pline lahko ohlajamo na dva načina: z vpihovanjem hladilnega zraka in (ali) z vpihovanjem vodne megle v tok dimnih plinov. Med izvajanjem diplomske naloge smo ugotavljali razliko med porabo energije v primeru, ko pline ohlajamo samo z zrakom ali z vodno meglo. Prav tako smo primerjali izmerjene količine s teoretično izračunanimi. Pri teoretičnem izračunu smo upoštevali povprečne vrednosti fizikalnih lastnosti plinov v dimnih plinih za dane temperaturne intervale. Izračunali smo masno bilanco peči in hladilne komore, ter potrdili oz. ovrgli zakon o ohranitvi mase.
Diplomska naloga je nastala v sodelovanju s Steklarno Hrastnik, d. o. o.. Vse meritve so potekale na G – peči, ki se nahaja v poslovni enoti Vitrum.
Ključne besede: steklo, steklarska peč, zgorevanje zemeljskega plina, dimni plini, hlajenje dimnih plinov, energetska bilanca, masna bilanca.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,48 MB) |
5. Analiza pripravljenosti slovenskega trga na električna vozila : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaDijana Arsova, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga temelji na osnovi analize pripravljenosti uporabe električnih vozil na slovenskem ozemlju. V nalogi smo zajeli razvoj električnih vozil, njihovo stagnacijo ter njihovo uporabo danes. Dotaknili smo se tudi podnebnih sprememb, ki nastanejo zaradi emisij toplogrednih plinov. Diplomska naloga prav tako zajema javnomnenjsko analizo, ali je večina prebivalstva v Sloveniji pripravljena narediti zamenjavo vozil na notranje izgorevanje z vozili na električni pogon. Poleg tega smo raziskali, kakšne so napovedi Evropske unije in Slovenije v zvezi z uporabo električnih vozil. Obravnavali smo prav tako prednosti in slabosti, ki jih imajo električna vozila, ter kakšne prispevke nam lahko prinese nakup električnega vozila. V zadnjem delu diplomske naloge smo analizirali podatke in poiskali rešitev, in sicer katero električno vozilo bo najbolj primerno za prodajni slovenski trg.
Ključne besede: električna vozila, podnebne spremembe, Evropska unija, promet, onesnaževanje, toplogredni plini
Objavljeno v DKUM: 16.01.2023; Ogledov: 676; Prenosov: 108
Celotno besedilo (2,85 MB) |
6. Pregled in ocena tehnologij zajema co2 iz dimnih plinov toplarne daljinskega ogrevanja : diplomsko deloEtjan Kiralj, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika globalnega segrevanja, podnebnih sprememb in doprinos CO2 k temu. Kot ukrep za zmanjšanje izpustov emisij CO2 so podrobneje predstavljene tehnologije za zajemanje CO2 iz dimnih plinov naprav v energetskem sektorju. Kot referenčna toplarna je bil obravnavan proizvodni obrat podjetja Energetike Maribor. Ker je v povezavi s to tehnologijo veliko negotovosti, predvsem iz vidika stroškov, se je pripravil računski model, s katerim je mogoče oceniti padec izkoristka proizvodnje koristne energije, stroške zajemanja CO2 in potrebo po dodatni energiji.
Ključne besede: ogljikov dioksid, emisije, toplogredni plini, zajemanje CO2, absorpcija, termična predelava odpadkov, zemeljski plin, ločevanje plinov
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 651; Prenosov: 66
Celotno besedilo (2,96 MB) |
7. Vloga co2 certifikatov včeraj, danes, jutri : diplomsko deloAljaž Škoda, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovanje trenutno največjega sistema v boju s podnebno krizo na svetu – EU-sistem trgovanja z emisijami (EU ETS). Na začetku diplomskega dela so prestavljene prvotna zasnova sistema trgovanja s certifikati CO2 in pomanjkljivosti, ki so bile odpravljene v nadaljnjih letih delovanja sistema. V diplomskem delu so opisani razvoj sistema in posledice, ki so bile povod za spreminjanje energetske podobe Slovenije in Evrope. Predstavljeni so tudi izračuni, po katerih se določajo izpusti emisij toplogrednih plinov, in monitoring emisij v realnem času.
Ključne besede: emisijski kupon, toplogredni plini, obnovljivi viri energije, ogljična nevtralnost
Objavljeno v DKUM: 01.04.2022; Ogledov: 1155; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,18 MB) |
8. Proizvodnja sečnine iz odpadnih plinov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeEva Rozman, 2021, diplomsko delo Opis: Onesnaževanje okolja z odpadki in odpadnimi plini postaja vse večji problem. K zmanjševanju onesnaževanja lahko pripomoremo s ponovno uporabo odpadkov in odpadnih plinov, s čimer zmanjšamo količino nakopičenih smeti in izboljšamo kakovost zraka. Sečnino industrijsko proizvajamo iz amonijaka in ogljikovega dioksida, pri čemer slednjega lahko pridobimo iz odpadnih plinov, ki nastajajo pri gorenju fosilnih goriv v termoelektrarnah. S pridobivanjem surovin iz odpadnih plinov preprečujemo nadaljnje onesnaženje okolja in zmanjšamo porabo osnovnih surovin. Namen diplomske naloge je izdelati simulacijo proizvodnje sečnine iz odpadnega plina ter določiti optimalno temperaturo in tlak. Simulacije proizvodnega procesa so narejene z računalniškim programom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da s povišanjem tlaka in znižanjem temperature povišamo presnovo v reaktorju. Optimalni pogoji poleg presnove izboljšajo proces tudi z ekonomskega vidika, saj z manjšimi stroški in ob manjši količini vhodnih surovin proizvedemo več sečnine.
Ključne besede: sečnina, odpadni plini, Aspen Plus, ogljikov dioksid, ponovna uporaba
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1447; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,17 MB) |
9. Analiza izkoristka in delovanje prenosnika toplote : diplomsko deloJaka Praper, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava prenosnik toplote v podjetju MPI-reciklaža d.o.o. Prenosnik toplote je zaradi specifične oblike in načina delovanja podrobneje predstavljen in analiziran. Za boljšo vizualizacijo, je s pomočjo programskega paketa SolidWorks, prikazan tudi v 3D obliki. Opravljene in prikazane so meritve temperature dimnih plinov in vode na vhodu in izhodu iz prenosnika toplote, saj so nujne za kasnejšo analizo. Pri tem je izveden analitični izračun toplotne moči prenosnika toplote, in sicer za dva mejna primerna, pri vstopni temperaturi dimnih plinov 304,5 °C in 967,4 °C. Delež toplote, ki se prenese iz dimnih plinov na vodo znaša med 56 % in 62 %. To nam kaže, da je delež toplote dimnih plinov enako izkoriščen v prenosniku toplote, ne glede na režim delovanja. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da izgube skozi dimnik predstavljajo od 10 % do 12 % vseh izgub, največji del izgub pa predstavlja vstop svežega zraka v dimnik, in sicer od 82 do 85 %. Na koncu so podani še predlogi za izboljšave in napotki za nadaljnjo delo.
Ključne besede: prenosnik toplote, meritve, dimni plini, toplotne izgube, izkoristek
Objavljeno v DKUM: 20.09.2021; Ogledov: 1173; Prenosov: 156
Celotno besedilo (2,66 MB) |
10. Proizvodnja glikolne kisline iz odpadnih plinov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeŽan Turk, 2021, diplomsko delo Opis: V svetu nastaja vedno več odpadnih snovi in velik delež tega je tudi odpadnih plinov. Zato je zelo pomembno stremeti k rešitvam, s katerimi bomo v čim večji meri zmanjševali odpadne snovi. Ponovna proizvodnja odpadnih plinov v procesih je ena od možnih rešitev, saj bomo s tem prispevali k manjši porabi surovin in čistejšemu okolju. Eden izmed teh odpadnih plinov je tudi ogljikov monoksid, ki nastaja pri nepopolnem gorenju ogljikovodikov. Proizvodnja glikolne kisline poteka iz formaldehida in ogljikovega monoksida, ki ga dobimo z uplinjanjem plastike. Velika prednost te proizvodnje je, da zmanjšujemo izpuste tega odpadnega plina in z njim pridobimo glikolno kislino. Namen diplomske naloge je pridobiti glikolno kislino iz odpadnega plina in simulirati proces glikolne kisline ter določiti optimalne pogoje procesa z največjo učinkovitostjo. Simulacija procesa proizvodnje glikolne kisline je simulirana v računalniškem programu Aspen Plus. Rezultati so pokazali, da se dejanski proces da izboljšati iz kemijskega in ekonomskega vidika.
Ključne besede: glikolna kislina, odpadni plini, ogljikov monoksid, Aspen Plus, ponovna uporaba.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2021; Ogledov: 1466; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,03 MB) |
