| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv izbranih okoljskih dejavnikov na pestrost in abundanco mahov pri kolonizaciji gozdnih poti v zakisanih srednjeevropskih bukovih gozdovih
Martina Šuman, 2019, magistrsko delo

Opis: Gozdovi predstavljajo glavni življenjski prostor za številne mahove, ki uspevajo na gozdnih tleh, kjer so okoljske razmere dovolj dobre za njihov obstoj. V naši raziskavi smo primerjali pestrost mahov na gozdnih poteh z zmerno motnjo in na stabilnih gozdnih tleh, kjer ni antropogenih motenj. Ugotavljali smo tudi povezavo med abiotskimi dejavniki in pojavljanjem določenih mahovnih tipov (akrokarpni/plevrokarpni/ostali) na različnih gozdnih tleh. Raziskavo smo opravili v manjšem mešanem bukovem gozdu v naselju Jurovski Dol (Slovenske Gorice, SV Slovenija). Za potrebe naše raziskave smo na terenu vzpostavili 50 trajnih popisnih ploskvic velikosti 50 cm x 200 cm, od tega je bilo 40 ploskvic poraslih z mahovno floro, 10 je bilo brez mahovne flore. Na popisnih ploskvicah smo skupno zabeležili 24 taksonov mahov, od tega smo 13 taksonov našli izključno na trajnih popisnih ploskvicah, ki so se nahajale vzdolž gozdnih poti. Na terenu smo merili tudi nekatere abiotske dejavnike (temperaturo tal, zraka in mahovne površine, vlago tal in mahovne površine, pH tal ter osvetljenost mahovne površine). Prav tako smo skozi obdobje 12 mesecev merili višino mahovne površine in višino stelje. Pridobljene podatke smo nato analizirali in izračunali povprečne vrednosti abiotskih dejavnikov, jih primerjali po popisnih ploskvicah. Uporabili smo tudi kompleksnejše multivariatne statistične metode oz. DCA analize za iskanje povezave med pojavljanjem in dominanco taksonov ter abiotskimi dejavniki. Ugotovili smo, da (kontrolne) ploskvice TKP41-50 brez prisotnosti mahov najbolj označujejo višje vrednosti za višino stelje in vlago prsti. Ploskvice TKP31-40 imajo v primerjavi z ostalimi ploskvicami višje vrednosti pH tal, prav tako so tukaj v povprečju mahovi najvišji. Vzorčne popisne ploskvice TVP1-30 pa so heterogene in so se razporedile vzdolž gradientov osvetljenosti, temperature tal, zraka, površine in pH tal ob mahovni površini. Ugotovili smo, da na popisnih ploskvicah vzdolž gozdnih poti prevladuje akrokarpni tip mahov, veliko je tudi predstavnikov višjih jetrenjakov (Jungermanniales). Na ploskvah z višjimi vrednostmi temperature zraka, tal in površine, pH tal ter osvetljenosti mahovne površine, se pojavljajo Diphyscium foliosum, Brachythecium sp., Rhizomnium punctatum, Plagiomnium rostratum, Hypnum cupressiforme, Thuidium tamariscinum, Plagiothecium undulatum. Ploskvice z višjimi vrednostmi za vlago zraka in tal označujejo vrste Dicranodontium denudatum, Pellia epiphylla, Bazzania trilobata, Bazzania trilobata, Pleurozium schreberi, Eurhynchium angustirete, Atrichum undulatum, Calypogeia arguta, Calypogeia fissa, Leucobryum glaucom in na ploskvicah, z višjimi mahovi se pojavljajo Eurhynchium angustirete, Pleurozium schreberi. Ti abiotski dejavniki imajo vpliv na pojavljanje in kolonizacijo mahov, vendar smo ugotovili, da je glavni dejavnik, ki vpliva na razraščanje mahov zasteljevanje oz. višina listne stelje, ki je omejitveni dejavnik.
Ključne besede: Mahovi (Bryophyta), abiotski dejavniki, plevrokarpni tip, akroparpni tip, listnati mahivi, jetrenjaki.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 72; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (5,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici