SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV SISTEMA DIREKTNE SETVE KORUZE (Zea mays L.) NA USPEŠNOST ZATIRANJA PLEVELOV
Klemen Kaučič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj študije je bil ugotoviti vpliv različnih sistemov setve koruze (S1, S2, …) na hitrost vznika koruze, pridelek in na uspešnost zatiranja plevelov. Primerjali smo sistem pridelave koruze odporne na herbicid cikloksidim s klasično setvijo (klasično oranje in setev; S1), z direktno setvijo v mrtvo zastirko (dead mulch; S2) in s setvijo v različne oblike negovane aktivne zastirke (living mulch; S3). Zastirko (mešanica mnogocvetne ljuljke in črne detelje) smo pustili nepokošeno (S3a) ali pa smo
Ključne besede: direktna setev / mrtva zastirka / aktivna zastirka / koruza / pleveli
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2740; Prenosov: 274 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

2.
Vpliv antidriftnih šob na učinkovitost herbicidov za zatiranje plevelov v koruzi
Marko Berdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V poljskem poskusu smo preučevali vpliv tipa šobe (standardne in antidriftne) na biotično učinkovitost herbicidov, uporabljenih za zatiranje plevelov v koruzi. Poskus je bil zasnovan kot poskus z več dejavniki v bločni zasnovi. Proučevali smo tri dejavnike (tip šobe, količino porabljene vode za nanos in vrsto herbicidne kombinacije). Herbicide smo nanesli s standardno traktorsko škropilnico. Tri tedne po aplikaciji smo izvedli vizualno ocenjevanje biotične učinkovitosti herbicidov, jeseni pa smo analizirali pridelek storžev. Pri nobenem plevelu nismo ugotovili značilnega vpliva tipa šobe na biotično učinkovitost, katerega koli od proučevanih herbicidov. Interakcije med tipom šobe in tipom herbicida ali tipom šobe in količino porabljene vode, glede vpliva na biotično učinkovitost herbicidov, ni bila značilna pri nobenem herbicidu. Tip herbicida in količina porabljene vode za nanos sta imela značilen vpliv na oblikovanje pridelka, tip šobe pa ne. V tem poskusu proučevane antidriftne šobe so bile glede uporabnosti za zatiranje plevelov povsem enakovredne standardnim šobam.
Ključne besede: koruza, pleveli, zatiranje, antidriftne šobe, učinkovitost
Objavljeno: 07.10.2010; Ogledov: 1674; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
Možnosti za zatiranje plevelov v posevkih oljne ogrščice (Brassica napus L.) s herbicidi dostopnimi na Slovenskem tržišču
Rebeka Bedenik, 2010, diplomsko delo

Opis: V enoletnem poskusu, izvedenem v letu 2009, smo proučevali možnosti kemičnega zatiranja plevelov v ozimni oljni ogrščici (sorta PRD 03). Uporabili smo 10 različnih kombinacij herbicidov na podlagi metazaklora, klomazona, klopiralida, dimetaklora in piklorama. Analizirali smo stopnjo učinkovitosti herbicidov, fitotoksičnost herbicidov ter pokrovnost parcelic z pleveli, v času dveh ocenjevanj. Prvo ocenjevanje je bilo izvedeno septembra, drugo pa spomladi, meseca aprila. Pri analizi skupne povprečne učinkovitosti herbicidov, smo ugotovili značilno manjšo učinkovitost dveh herbicidnih kombinacij, na podlagi klomazona ter klopiralida s pikloramom. Vseh ostalih 8 herbicidnih kombinacij je bilo visoko učinkovitih in se po stopnji učinkovitosti niso razlikovale med seboj. Nobena od preučevanih herbicidnih kombinacij ni povzročila pojavov kakršnih koli vizualno prepoznavnih znakov fitotoksičnosti na posevku ogrščice. Preučevani herbicidi, ki so dostopni na Slovenskem trgu nudijo zadovoljiv nivo možnosti za zatiranje plevelov v oljni ogrščici.
Ključne besede: herbicidi, pleveli, kontrola plevelov, oljna ogrščica, Brassica napus
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1797; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (649,53 KB)

4.
Zatiranje nekaterih novih invazivnih vrst plevelov v posevkih koruze
Simona Maček, 2011, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 je bil izveden poljski poskus, v katerem smo v posevku koruze proučevali fenologijo, tekmovalno sposobnost in odziv 8 tujerodnih vrst plevelov na zatiranje s herbicidi. Preučevane vrste so bile: Acalypha virginica, Ambrosia trifida, Amaranthus viridis, Amaranthus rudis, Bidens pilosa, Bidens subalternans, Iva xanthiifolia, Setaria faberi in Sicyos angulatus. Seme tujerodnih plevelov smo posejali v posevek koruze in nato plevelno populacijo poškropili (aplicirali) v dveh različnih terminih s herbicidi na osnovi aktivnih snovi dikamba, dimetenamid, izoksaflutol, mezotrion, prosulfuron, terbutilazin, tembutrion in topramezon. Učinkovitost herbicidov smo ugotavljali po standardnih metodah EWRS in EPPO. Pri večini kombinacij herbicid-plevelna vrsta smo dosegli učinkovitost višjo do 90-95 %. V primerih, ko smo dosegli učinkovitost nižjo do 90 %, so posamezne plevelne rastline uspele oblikovati manjše število semen do spravila pridelka koruze. To kaže, da z uporabo preučevanih herbicidov ni možno popolnoma preprečiti oblikovanje semen pri preučevanih plevelih. Glede na rezultate opazovanja fenologije, tekmovalne sposobnosti in podatke o doseženi učinkovitosti herbicidov lahko zaključimo, da z uporabo preučevanih herbicidov dovolj učinkovito zatremo preučevane plevele, da ti ne morejo povzročiti večjih izgub pridelka koruze. Ker oblikovanja semen nismo mogli popolnoma preprečiti ocenjujemo, da te vrste morda imajo sposobnost oblikovanja izhodiščnih populacij, ki lahko v naslednjih letih omogočijo prehod v trajne populacije koruznih njiv.
Ključne besede: invazivni pleveli, herbicidi, zatiranje plevelov, koruza
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 2106; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (367,92 KB)

5.
Primerjava učinkovitosti različnih kombinacij herbicidov in njihov vpliv na plevelno združbo v vinogradu
Suzana Arnečič, 2011, diplomsko delo

Opis: V letih 2008 in 2009 smo na Univerzitetnem centru Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v vinogradu sorte 'Renski rizling' ugotavljali učinkovitost enajstih herbicidov oziroma njihovih kombinacij za zatiranje plevelne združbe pod trtami. Poskus je bil zastavljen po metodi naključnih blokov v treh ponovitvah. Ocenjevali smo učinkovitost herbicidov in pokrovnost tal s plevelno združbo. V letu 2008 je bila statistično značilna najmanjša pokrovnost tal s plevelno združbo pri obravnavanjih glifosat (dvojni odmerek), flazasulfuron + pendimetalin, flazasulfuron + MCPA, najboljša učinkovitost pa pri obravnavanjih glifosat (dvojni odmerek) in glifosat + oksifluorofen (p = 0,05). V letu 2009 je bila najmanjša pokrovnost tal pri kombinaciji flazasulfuron + glifosat (11. 5. 2009), pri zadnjem ocenjevanju ni bilo statistično značilnih razlik med obravnavanji (3. 7. 2009). Največja učinkovitost (> 95 %) je bila pri flazasulfuron + glifosat (11. 5. 2009), pri drugem ocenjevanju (3. 7. 2009) med obravnavanji ni bilo statistično značilnih razlik. Najmanj raznovrstna plevelna združba je bila pri kombinaciji flazasulfuron + oksifluorofen in flazasulfuron + glifosat. Največ različnih plevelnih vrst je bilo pri kombinaciji pendimetalin + glifosat.
Ključne besede: vinska trta, herbicidi, učinkovitost, pokrovnost tal, pleveli
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 1349; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
Zatiranje nekaterih novih invazivnih vrst plevelov v posevkih koruze
Simona Maček, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: invazivni pleveli, herbicidi, koruza, zatiranje plevelov
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 461; Prenosov: 8
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici