1. ELEMENTI LJUDSKIH PLESOV V PLESNI VZGOJI PREDŠOLSKIH OTROKAnja Lavbič, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Elementi ljudskih plesov v plesni vzgoji predšolskih otrok je raziskati, v kolikšni meri lahko elemente ljudskih plesov vključimo v načrtovanje vzgojnega dela na plesnem področju predšolskih otrok. V analizo je bilo vključenih 24 otrok, starih od pet do šest let.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema: opis in pomen plesa nasploh ter otrokovo potrebo po plesu; poudarek je bil na ljudskem plesu na sploh, virih in vrstah ljudskega plesa ter njegovi vlogi; plesno izražanje otrok, cilje in vzgojna načela; načine in metode dela pri vnašanju otroškega ljudskega izročila ter vsebino otroškega izročila; opisi ljudskih plesov, katerih elemente smo vključili v plesno vzgojo otrok v vrtcu; na koncu smo pisali še o mestu Šentjur, tamkajšnjem vrtcu, kjer smo opravljali analizo dela in predstavili Mladinsko folklorno skupino Lintvar, s katero smo sodelovali pri izvajanju dela v vrtcu. Empirični del je sestavljen iz osnovnih, predpisanih elementov tega dela; vzgojnih priprav za delo v vrtcu in analiz le-teh.
Iz vzgojnih priprav v empiričnem delu sta tako razvidna naša dejavnost in vnašanje elementov ljudskih plesov v plesno vzgojo otrok iz Vrtca Šentjur.
Po analiziranju vzgojnega dela tako ugotavljamo, da elemente ljudskih plesov lahko vnašamo v plesno izražanje otrok v vrtcu in s tem ugodno vplivamo na njihov plesni razvoj ter na njihov pogled na ohranjanje naše kulturne dediščine.
Ključne besede: predšolski otrok, ljudski plesi, ljudsko izročilo, kulturna dediščina plesno izražanje otrok
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 3030; Prenosov: 343
 Celotno besedilo (1,98 MB) |
2. S PLESOM IN GLASBO SKOZI LETNE ČASEAleksandra Cavnik, 2016, diplomsko delo Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE
Diplomsko delo obravnava plesne in glasbene dejavnosti otrok na predšolski stopnji. V teoretičnemu delu smo se opredelili na gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobju, razsežnosti plesa, povezavo med plesom in glasbo, plesno-gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju, načrtovanje vzgojnega dela, analizo in refleksijo vzgojnega dela.
Namen praktičnega dela je bil proučiti plesni odziv otrok na različno zvrst glasbe v drugem starostnem obdobju. Ideje o spoznavanju in doživljanju letnih časov (jesen, zima, pomlad, poletje) skozi različno glasbo so bile preko plesa realizirane v neposrednih pedagoških delovnih pogojih, v Vzgojno varstvenem zavodu Slovenj Gradec, enoti Mislinja – šola, v oddelku od 5 do 6 let, v drugi starostni skupini.
Preko evalvacij neposrednega pedagoškega dela smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja. Potrdimo lahko, da so otroci v drugem starostnem obdobju sposobni tako široke obravnave sklopov, sposobni so izpeljati urno kulturno prireditev pred širšo javnostjo, strokovni delavec lahko pri svojem delu in načrtovanju uspešno združuje vsa področja kurikula in zajame vse cilje le-tega. Lahko trdimo, da je primernost drugačnega načrtovanja zelo dobra, s tem pridobi sam strokovni delavec dobro podlago za uspešnejše načrtovanje in povezovanje področij kurikula, otrok pa preko zanimivih in razgibanih dejavnosti skozi celotno leto raste na osebni ravni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, razsežnosti plesa, plesno-gibalne dejavnosti, načrtovanje vzgojnega dela, analiza in refleksija vzgojnega dela, folklorno izročilo, glasbena pravljica.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1839; Prenosov: 327
Celotno besedilo (1,77 MB) |
3. SPOZNAVANJE DOMAČEGA KRAJA S POMOČJO PLESNE DEJAVNOSTI PREDŠOLSKIH OTROKMojca Pajenk, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so razvidni kulturni utrip in značilnosti domačega kraja Polzela, ki so ga predšolski otroci spoznavali prek priprave na plesno prireditev z naslovom Na Polzeli smo doma. Diplomsko delo je osredotočeno na sodelovanje predšolskih otrok z ožjo in širšo lokalno skupnostjo ter na otrokov neposredni način srečevanja s kulturo domačega kraja. V teoretičnem delu povzemamo vpliv kulturne dediščine, kjer se dotaknemo plesnega izročila, ter vplive družbenega okolja, kjer ne smemo pozabiti na sodelovanje vrtca s starši in okoljem. V nadaljevanju se posvečamo natančnemu načrtovanju plesne dejavnosti, ki je značilen pri pripravi na kakovostno plesno dejavnost. V nadaljevanju teoretičnega dela sledijo značilnosti projektnega dela, kjer je razvidno, da otrok doživlja svet celostno in da je za njegov razvoj potrebna integracija vseh vzgojnih področij, v pričujočem primeru integracija spoznavanja okolja in plesa. Teoretični del zaključimo z opisom kulturne ustvarjalnosti v Občini Polzela, ki vsebuje opis kraja in življenja na Polzeli, opis Vrtca Polzela in namen projekta Na Polzeli smo doma, kar bomo v empiričnem delu tudi podrobno opisali s postopkom priprave in izvedbe projekta.
Ključne besede: kulturna dediščina, plesno izročilo, družbeno okolje, plesna dejavnost, projekt, plesna prireditev.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2016; Ogledov: 2058; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,41 MB) |
4. OTROŠKI LJUDSKI PLES IN PREDŠOLSKI OTROKMarjeta Kundih, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom OTROŠKI LJUDSKI PLES IN PREDŠOLSKI OTROK je teoretično-empirično delo.
V teoretičnem delu je predstavljeno plesno izročilo: pojem ljudskega plesa, ples v predšolski vzgoji, plesni pojmi in izrazi, cilji plesne vzgoje, načela plesne vzgoje, metode plesne vzgoje, plesne oblike; otroško plesno izročilo: otroško ljudsko izročilo, otroške rajalne igre; spremljava otroških pesmi in otroški instrumenti: ljudski instrumenti; otroške ljudske igre: izštevanke, igre, prstne igre, norčljivke in posmehulje.
V empiričnem delu je preko enomesečnega načrtovanja v vzgojnem delu na predšolski stopnji podana integracija plesne vzgoje z ljudskim izročilom oziroma z otroškimi pesmimi.
Evalvacija vzgojnega dela je pokazala, da so otrokom všeč rajalne in prstne igre, to pa je tudi najlažji način, da se otrokom približa ljudsko izročilo, saj ga spoznajo preko igre.
Ključne besede: Ključne besede: predšolska vzgoja, gibanje, ljudsko izročilo, plesno izročilo, plesna vzgoja, rajalne igre, prstne igre.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2011; Ogledov: 16271; Prenosov: 2943
Celotno besedilo (914,87 KB) |
5. OTROŠKO LJUDSKO IZROČILO ŠALEŠKE DOLINEAnita Pačnik, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo OTROŠKO LJUDSKO IZROČILO ŠALEŠKE DOLINE je teoretično delo. Izkušnje dela v vrtcu narekujejo potrebo po raziskovanju tega področja, vendar se postavlja vprašanje literature. V Šaleški dolini delujejo folklorna društva za odrasle. Otroci večinoma spoznajo ljudsko izročilo v vrtcih ali doma, vendar je literature iz tega področja premalo. Vzgojiteljice si pomagajo z razno literaturo v kateri so združene rajalne igre iz celotne Slovenije ali sveta, ne morejo pa približati otrokom ljudskega izročila iz področja v katerem živijo.
Gibanje je za predšolske otroke pomembno, prav tako pa se gibalne aktivnosti prepletajo s področjem plesne vzgoje. Tako se lahko otrokom preko gibanja približa ples in ljudsko izročilo. V raznih literaturah zasledimo, da sta gibanje in ples pomembna v predšolskem obdobju, prav tako pa ima vzgojiteljica pomembno vlogo pri otrokovem celostnem razvoju.
Otrokom so všeč rajalne in prstne igre, to pa je tudi najlažji način, da se otrokom približa ljudsko izročilo, saj ga spoznajo preko igre. Vedno pogosteje se uporabljajo tudi bansi, ki sicer niso ljudsko izročilo, se pa v današnjem času vedno več uporabljajo tudi v vrtcih ter pri delu z otroki.
Ključne besede: Ključne besede:
Predšolska vzgoja, gibanje, ljudsko izročilo, plesno izročilo, plesna vzgoja, rajalne igre, prstne igre, bansi
Objavljeno v DKUM: 23.03.2010; Ogledov: 4263; Prenosov: 954
Celotno besedilo (584,10 KB) |
