| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Znamenitosti mesta Slovenj Gradec kot spodbuda za plesno ustvarjanje
Brigita Stopar, 2021, diplomsko delo

Opis: Projektno delo postaja vedno bolj pogosta dejavnost v naših vrtcih. Omogoča drugačno delo v odnosih do drugih ljudi, spoznavanju širše okolice in drugih dejavnosti izven vrtca. Pri uresničitvi tega interesa je najpomembnejši otrok kot posameznik, starši in nenazadnje tudi vzgojiteljev interes, da celotno projektno delo organizira. V tem procesu je potrebnih več različnih ljudi, ki širijo otrokovo osebnost, socialno okolje in vedoželjnost. Pri projektnem delu se otrok uči, pridobi nove izkušnje, znanja in spoznanja o širši okolici. Namen našega projektnega dela je otrokom predstaviti naše mesto Slovenj Gradec, kjer smo v ospredje postavili ples in plesne dejavnosti. Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del, kjer so podrobno opisane znamenitosti mesta.. V drugem delu je na kratko predstavljen empirični del diplomske naloge, ker je bil naš glavni cilj otroke seznaniti z mestom v katerem živijo. Poudarek smo dali na nekaj znamenitostih mesta, ki nosijo bogato zgodovinsko zgodbo. V tretjem delu pa so opisane in predstavljene dejavnosti, ki smo jih izvajali skozi projektni mesec. Osredotočili smo se na znamenitosti gradu Rotenturn, medičarstvo in svečarstvo Perger ter glasbeno šolo Huga Wolfa. Celotni projekt se je izvajal v mestu Slovenj Gradec, kjer je tudi matični vrtec. Naše projektno delo temelji na teoriji projektnega dela, zato si sledi po naslednjih etapah: pobuda, skiciranje projekta, načrtovanje, izvajanje in sklepni del.
Ključne besede: Projektno učno delo, mesto Slovenj Gradec, znamenitosti mesta, ples, plesna vzgoja.
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 40; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA
Anita Planinc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Ključne besede: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 96; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (825,93 KB)

3.
Plesna dramatizacija na glasbeno pravljico "Lunino kraljestvo"
Julijana Kološa, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna dramatizacija na glasbeno pravljico »Lunino kraljestvo« obravnava pripravo in izvedbo plesne dramatizacije z izrednimi študentkami Predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru in s predšolskimi otroki. Teoretični del zajema opredelitev plesa v predšolskem obdobju, njegov vpliv na predšolskega otroka in umeščenost plesa v Kurikulumu za vrtce. Predstavljeni so različni pristopi izvajanja plesnih dejavnosti v vrtcu. Podrobneje je obravnavana plesna dramatizacija kot vrsta gibalno-plesne dejavnosti. Pri načrtovanju plesne dramatizacije izhodišče predstavljajo globalni cilji na področju umetnosti, izbor najprimernejših metod in oblik dela ter upoštevanje splošnih in specifičnih načel plesne vzgoje. Pomembno vlogo ima tudi glasba in njen vpliv na predšolskega otroka. Zato smo za pripravo plesne dramatizacije uporabili glasbeno pravljico, ki otroku omogoča, da skozi glasbo podoživi vsebino. V praktičnem delu je predstavljena in evalvirana plesna dramatizacija v izvedbi izrednih študentk 3. letnika predšolske vzgoje ter priprave z evalvacijami in izvedbo plesne dramatizacije s predšolskimi otroki v vrtcu. Ugotovljeno je, da je za uspešno izvedbo plesne dramatizacije ključno prepletanje različnih pristopov plesnega ustvarjanja. Poudarek je na procesu in končnem produktu (kakovost procesa se odraža na kakovosti končnega produkta). Plesna dramatizacija je dejavnost, s katero lahko otrok izraža svoja čustva in pogled na svet, saj se skozi glasbo in vsebino zgodbe gibalno-plesno izrazi na svojevrsten, ustvarjalen način.
Ključne besede: plesna dramatizacija, predšolski otrok, plesna vzgoja
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 257; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Plesne dejavnosti v povezavi z drugimi področji dejavnosti iz kurikuluma za prvo starostno obdobje
Katarina Gorjup, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili načrtovane plesno-gibalne dejavnosti, povezane z drugimi kurikularnimi področji. Želeli smo ugotoviti, kakšne so možnosti integracije področij iz kurikuluma s plesno vzgojo v prvem starostnem obdobju. V nalogi smo v teoretičnem delu predstavili značilnosti plesne vzgoje, naloge in cilje plesne vzgoje, načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti ter globalne cilje na področju umetnosti. Podrobneje smo razčlenili otrokovo gibalno dejavnost do tretjega leta starosti. Poudarili smo pomen medpodročnega povezovanja, ki otroku omogoča uresničitev širše palete vzgojnih ciljev in podpira načelo, da je vse znanje povezano. V praktičnem delu smo na osnovi teoretičnih izhodišč pripravili osem priprav, ki vključujejo plesne dejavnosti v integraciji z drugimi kurikularnimi področji, in jih izvedli v vrtcu. Na osnovi raziskovalnih vprašanj smo oblikovali tudi strukturiran intervju in ga opravili z osmimi vzgojiteljicami. Na podlagi intervjuja in evalvacij smo ugotovili, da obstajajo različni načini, kako lahko plesne dejavnosti povezujemo z vsemi drugimi področji dejavnosti iz kurikuluma. Otroci stari 2-3 let so že sposobni izvajati plesno gibanje z rekviziti, opazovati gibanje odrasle osebe in drugih otrok ter ga tudi posnemati, izkazovati gibanja in spretnosti na pobudo odraslih, izvajati plesno gibanje v ritmu glasbe ter se spontano gibati ob izražanju čustev.
Ključne besede: plesna vzgoja, plesne dejavnosti, povezovanje z drugimi področji iz kurikuluma, načrtovanje v predšolskem obdobju
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 412; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

5.
Sodelovanje študentov in otrok pri pripravi plesne dramatizacije
Lea Kolmanič, Sergeja Debelak, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem smo najprej opredelili plesno vzgojo v vrtcu, kakšen je pomen in naloga vzgojitelja, vrste plesnih dejavnosti, katere spodbude uporabljamo, kaj sploh plesna dramatizacija je, ustvarjalnost otrok in na koncu skupinsko dinamiko, saj se večina plesnih dejavnosti izvaja v skupini. V empiričnem delu je bil naš namen spremljati ustvarjalni proces v dveh skupinah študentov pri pripravi plesnih dramatizacij z naslovoma Medved išče pestunjo in Bravo putka ter spremljati pripravo otrok na predstavo. V okviru diplomske naloge smo si zastavili dva cilja. Prvi cilj je bila izvedba plesne dramatizacije s strani dveh skupin študentov, drugi pa izvedba plesne dramatizacije skupaj z otroki dveh skupin. Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno in primerjalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 26 študentov tretjega letnika predšolske vzgoje, ki so obiskovali izbirni predmet plesna dramatizacija v vrtcu, v šolskem letu 2018/19 ter skupini otrok iz vrtca Ivana Glinška Maribor in Borisa Pečeta. Oba cilja smo uspešno realizirali, saj smo študentje v obeh skupinah kljub vsem preprekam uspešno ustvarili in izvedli plesno dramatizacijo. Prav tako smo plesno dramatizacijo približali otrokom in jo skupaj zelo dobro in doživeto izvedli.
Ključne besede: plesna vzgoja, skupinska dinamika, ustvarjalnost, plesna dramatizacija
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 236; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

6.
Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok
Kristina Janžič, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok obsega teoretični in empirični del. Za potrebe empiričnega dela smo v teoretičnem delu raziskali cilje, vsebino in metode plesne vzgoje, ki se prepletajo z otroškim ljudskim izročilom. Opisali smo elemente otroškega ljudskega izročila, ki jih vzgojitelji lahko vključijo v tedenski delovni načrt. V empiričnem delu smo raziskali vplive seznanjanja otrok z ljudskim izročilom in ljudskimi plesi ter posledično pomen otroških folklornih skupin pri razvoju in plesni sposobnosti otroka. Zanimalo nas je, zakaj sta otroško ljudsko izročilo in obogatitvena dejavnost folklora pomemben dejavnik plesne vzgoje. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali s pomočjo deskriptivne metode. Ugotovili smo, da je izvajanje obogatitvene dejavnosti folklora eden izmed najlažjih načinov, da otrokom približamo slovensko ljudsko izročilo. Otroci otroško ljudsko izročilo sprejemajo pozitivno, gibalno-plesne aktivnosti pa spodbujajo otrokovo ustvarjalno mišljenje, čustveno doživljanje in ponujajo ogromno možnosti za seznanjanje z ljudskimi pesmimi, ljudskimi plesi, pripovedmi, šegami in navadami. Ohranjanje in poustvarjanje ljudskega izročila je v predšolski vzgoji izjemno pomembno in najlažje ga prenašamo preko plesne vzgoje.
Ključne besede: plesna vzgoja, otroško ljudsko izročilo, obogatitvena dejavnost folklora, celostni razvoj otroka
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 441; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (751,77 KB)

7.
Plesna dramatizacija v vrtcu: Pujsa imamo za soseda!
Rebeka Ogris, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu so za potrebe projektnega dela predelana poglavja o plesu, kjer so opredeljene razlike med plesom in gibanjem, pojasnjene pa so tudi značilnosti plesa in ritma ter plesa in izražanja čustev. Predelano je tudi poglavje o vplivu plesa na otroke, našteli pa smo tudi primere plesnih dejavnosti od tretjega do šestega leta in s tem predstavili predšolsko plesno vzgojo ter njene značilnosti učenja plesa pri otrocih. Predstavljene so tudi oblike in naloge plesne vzgoje, načela plesne vzgoje ter vloga vzgojitelja, za uvod v empirični del pa smo pojasnili opredelitev in načrtovanje plesne dramatizacije. V empiričnem delu smo si zastavili cilj, da ugotovimo, v kakšni meri otroci uporabljajo svojo iznajdljivost in se tako podrobneje spoznajo s plesno dramatizacijo. Želimo se namreč prepričati, kako se otroci vživijo v gibalno improvizacijo in kako obvladujejo gibalno zaporedje.
Ključne besede: gibanje, ples, plesna dramatizacija, predšolska vzgoja, projektno delo
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 914; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

8.
Predšolska plesna vzgoja v Sloveniji
Branka Maja Zorko, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava plesno vzgojo predšolskih otrok v Sloveniji, in sicer tako v javnih vrtcih kot v waldorfskem vrtcu, vrtcu Montessori in vrtcu Reggio Emilia. Opisan je ples v splošnem pomenu, plesna vzgoja v vrtcu, plesne dejavnosti, cilji, metode, oblike in vrste gibalno-plesnih dejavnosti ter vloga vzgojitelja in staršev v otroškem plesu. Namen teoretične diplomske naloge je, skozi študij literature, dobiti vpogled na vzgojo predšolskih otrok s področja plesa. Podatki o plesni vzgoji predšolskih otrok v javnih vrtcih in o razlikah v plesni vzgoji v vrtcih, ki delujejo po drugih konceptih (vrtec Reggio Emilia, vrtec Montessori in waldorfski vrtec) ter kaj je značilno za te vrtce, so iz strokovne literature na to temo.
Ključne besede: ples, plesna vzgoja, pomen plesa, vloga vzgojitelja, vloga staršev, vrtec Montessori, waldorfski vrtec, vrtec Reggio Emilia
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 863; Prenosov: 0

9.
Poučevanje plesa z vidika plesnih učiteljev
Mojca Hadela, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali tematiko plesne pedagogike, pri čemer nas je zanimalo mnenje plesnih učiteljev o poučevanju plesa v praksi. V teoretičnem delu smo opredelili pojem plesa in orisali zgodovino razvoja plesa. Nato smo pojasnili značilnosti plesne pedagogike. Predstavili smo njena načela, cilje, vsebino, oblike in metode dela. Nato smo opredelili ples kot športno panogo, kjer smo obravnavali načela športnega treniranja in model športnega treniranja. Opredelili smo lastnosti in naloge plesnega učitelja. Nazadnje smo predstavili sistem izobraževanja plesa v Sloveniji. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšna stališča so imeli plesni učitelji do plesne dejavnosti. Prav tako smo raziskovali najpogostejše metode plesnega poučevanja. Zanimali so nas najpomembnejši cilji plesne vzgoje in lastnosti uspešnega plesnega učitelja. Pri tem smo ugotavljali statistične razlike glede smer zaključene izobrazbe, način plesnega izobraževanja in delovno dobo. Raziskava je bila izvedena z anketnim vprašalnikom med majem in junijem 2018 na vzorcu 114 plesnih učiteljev. Rezultati so pokazali, da večina plesnih učiteljev najvišje vrednoti ples kot umetniško dejavnost. Za najpogostejšo metodo poučevanja v plesni praksi se je izkazala metoda prikazovanja. Plesni učitelji so kot najpomembnejši cilj plesne vzgoje ocenjevali telesno-gibalni cilj. Karakteristika plesnega učitelja, ki so jo plesni učitelji najbolj cenili, je bila odgovornost do samega sebe oz. ohranjanje vzora.
Ključne besede: plesna vzgoja, plesni učitelj, plesna pedagogika, plesno poučevanje, ples, šport, umetnost
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 665; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

10.
Sodobni ples in plesna vzgoja v predšolskem obdobju
Nika Plohl, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Sodobni ples in plesna vzgoja v predšolskem obdobju je predstavljen ples, in sicer njegova zgodovina, ki je razdeljena na: ples v starih kulturah, ples v obdobjih renesanse, baroka, romantike in nemškega ekspresionizma ter sodobni ples. Omenjeni so predstavniki sodobnega plesa in na kratko predstavljena njihova pomembna dejanja. Zgodovina sodobnega plesa je razdeljena na čas po 1. in 2. svetovni vojni. Poiskali smo šole, ki izvajajo program sodobnega plesa v Sloveniji, in jih navedli. V nadaljevanju smo se osredinili na plesno vzgojo v vrtcu, navedli cilje, ki jih moramo upoštevati, metode in oblike, ki jih uporabljamo pri delu, ter opredelili, kako otroke spodbudimo k plesni dejavnosti.
Ključne besede: Ples, zgodovina plesa, sodobni ples, plesna vzgoja, vrtec, kurikul.
Objavljeno: 19.03.2018; Ogledov: 773; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (631,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici