1. Plesna improvizacija otrok, starih od pet do šest let : diplomsko deloSarita Završek, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je, preko opazovalnega protokola, spremljati plesno improvizacijo otrok v vrtcu in preveriti, ali obstajajo razlike med prvim in zadnjim opazovanjem. V teoretičnem delu naloge smo predstavili pomen plesa, ples v predšolskem obdobju in pomen gibalnega razvoja pri predšolskih otrocih. Opredelili smo tudi cilje, oblike, metode in naloge pri plesnih dejavnostih v vrtcu, pedagoška načela pri plesni vzgoji, gibalno-plesno ustvarjalnost otrok ter plesno improvizacijo. V praktičnem delu smo predstavili načrtovane in izvedene dejavnosti na podlagi metode improvizacije, ki smo jih izvedli v vrtcu s skupino otrok starih 5–6 let. Dejavnosti smo spremljali preko opazovalnega protokola, ki smo ga pripravili za namen raziskave. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja in metodo praktičnega dela z načrtnim opazovanjem otrok. Diplomsko delo prispeva k razumevanju pomembnosti plesne improvizacije pri predšolskih otrocih.
Ključne besede: plesna vzgoja, predšolski otroci, plesna improvizacija, plesna ustvarjalnost
Objavljeno v DKUM: 09.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 114
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
2. Plesno ustvarjanje otrok na temo vremenski pojavi : diplomsko deloManuela Habjanič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljamo ustvarjalne plesne dejavnosti na temo vremenski pojavi. Otroci so spoznavali določene vremenske pojave in jih plesno poustvarili. Želeli smo raziskati, kako bodo spodbude s področja narave vplivale na plesno improvizacijo otrok, njihovo ustvarjanje ter izražanje z gibanjem. Obenem nas je zanimalo, ali bodo spodbude na temo vremenskih pojavov otroke dovolj motivirale za plesno ustvarjanje. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo se poglobili v plesno vzgojo v predšolskem obdobju in pomen ustvarjalnosti pri plesu. Osredotočili smo se na spodbude s področja narave, ki jih lahko uporabimo pri otrokovem plesnem izražanju, ter vlogo vzgojitelja pri tem. V praktičnem delu diplomske naloge smo načrtovali in izvedli osem plesnih dejavnosti na temo štirih različnih vremenskih pojavov. Na podlagi evalvaciji pedagoškega dela smo ugotovili, da so otroci s plesnimi dejavnostmi spoznali vremenske pojave in bili pri plesnem izražanju zelo ustvarjalni. Bogatili so svoj gibalni izraz, se naučili sodelovanja, poslušanja in gibanja ob glasbi, s plesnim izražanjem so se sprostili ter občutili pozitivna čustva.
Ključne besede: plesno ustvarjanje, ustvarjalnost, plesna vzgoja, narava, vremenski pojavi.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 684; Prenosov: 170
Celotno besedilo (3,39 MB) |
3. Plesno ustvarjanje otrok prvega in drugega starostnega obdobja na različne zvrsti glasbe : diplomsko deloJana Pisnik, 2022, diplomsko delo Opis: Plesna vzgoja je v Kurikulumu za vrtce umeščena v področje umetnosti. Z umetnostjo se otrok izraža in komunicira, razvija svojo sposobnost ustvarjanja in domišljijo. Namen diplomske naloge je raziskati in ugotoviti, kako se otroci ustvarjalno izražajo skozi ples na različne glasbene zvrsti. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo predstavili ples v povezavi z improvizacijo, ustvarjalnost predšolskih otrok ter podrobneje opisali metode plesne vzgoje. Osredotočili smo se na plesno ustvarjalnost otrok prvega in drugega starostnega obdobja, saj so nas v praktičnem delu zanimale razlike, ki se bodo pojavljale pri plesnem ustvarjanju med obema starostnima skupinama. Na koncu teoretičnega dela smo izpostavili glasbo kot spodbudo za ples ter opisali zvrsti glasbe, ki smo jih uporabili v praktičnem delu naloge: klasično, ljudsko, zabavno in narodnozabavno glasbo. V praktičnem delu naloge so prikazane priprave dejavnosti, izvedba in evalvacije. V plesne dejavnosti so bili vključeni otroci 1. starostnega obdobja, stari 1–2 leti, in otroci 2. starostnega obdobja, stari 5–6 let. Ugotovili smo, da so bile med starostnima skupinama pri plesni improvizaciji velike razlike predvsem v ustvarjanju gibalnih motivov in uporabi prostora. Skozi dejavnosti je bilo pri obeh skupinah otrok mogoče opaziti napredek pri uporabi plesnih elementov.
Ključne besede: plesna ustvarjalnost otrok, prvo starostno obdobje, drugo starostno obdobje, različne zvrsti glasbe.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 752; Prenosov: 97
Celotno besedilo (878,40 KB) |
4. Načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v vrtcu : diplomsko deloAjda Podlesnik, 2021, diplomsko delo Opis: Skozi plesno vzgojo skušajo vzgojitelji otroke vzgajati s plesom, pri čemer je glavna naloga vzgojiteljev ustvariti pogoje, v katerih se otroška ustvarjalnost in njihova sposobnost izražanja z gibom kontinuirano nadaljuje do odraslosti. Glavni namen diplomske naloge je raziskati načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v slovenskih vrtcih.
V teoretičnem delu smo se osredotočili na ples in njegov pomen za razvoj predšolskega otroka. Opredelili smo različne vrste plesnih dejavnosti ter izpostavili teoretična izhodišča načrtovanja in izvajanja teh v vrtcu. Poudarili smo tudi vlogo vzgojitelja z vidika spodbujanja ustvarjalnosti in razvoja plesnosti pri predšolskem otroku.
V empiričnem delu smo raziskali načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v vrtcu. Pri tem nas je zanimalo, katere vrste plesnih dejavnosti se v vrtcih najpogosteje izvajajo, kako jih vzgojitelji načrtujejo ter s kakšnimi težavami se ob tem srečujejo. Zanimalo nas je prav tako čemu dajejo vzgojitelji poudarek pri izvajanju plesnih dejavnosti z otroki ter kako ocenjujejo lastno usposobljenost na področju plesne vzgoje. V raziskavo je vključenih 115 vzgojiteljev, zaposlenih v slovenskih vrtcih. Podatke, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS.
Ključne besede: plesne dejavnosti, plesna ustvarjalnost, načrtovanje, izvajanje, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 1537; Prenosov: 347
Celotno besedilo (924,56 KB) |
5. Vsakdanje otrokove aktivnosti kot spodbuda za plesno ustvarjalnostIris Koziker, 2020, diplomsko delo Opis: Preučili smo dejavnosti, ki obkrožajo dan otrok 2. starostne skupine določenega vrtca. V teoretičnem delu smo razčlenili ples, ki vključuje plesne spodbude ter plesno ustvarjalnost. Opisali smo celosten razvoj otrok ob plesnih dejavnostih ter oblike plesne vzgoje v predšolskem obdobju. Namen diplomskega dela je bil preučiti tiste dejavnosti, ki oblikujejo otrokov dan, in pri njih upoštevati otrokove zamisli ter spodbujati njegovo gibalno domišljijo. V praktičnem delu smo v obdobju nekaj mesecev izvedli osem načrtovanih plesnih ustvarjanj, ki so izvirala iz otrokovih vsakodnevnih aktivnosti; te smo poustvarili z improviziranim plesnim ustvarjanjem otrok. Ob koncu vsakega plesnega ustvarjanja smo pripravili končni zapis plesa. Z njihovo analizo smo prišli do končnih rezultatov in spoznanj. Zanimala nas je otrokova plesna ustvarjalnost glede na spol, starost, glasbeno zvrst in temo plesnega ustvarjanja. Ugotovili smo, da so bili otroci ob določenih plesnih temah izjemno plesno ustvarjalni, saj so nekatere želeli izvajati večkrat, spet druge le enkrat. Na otroke je zelo vplivala izbira glasbene zvrsti, prav tako smo opazili razlike v starosti in spolu glede na določeno plesno temo. Vseh osem plesnih ustvarjanj smo izvedli v celoti.
Ključne besede: plesna ustvarjalnost, načrtovanje, 2. starostno obdobje, plesna spodbuda, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 864; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,29 MB) |
6. Sodelovanje študentov in otrok pri pripravi plesne dramatizacijeLea Kolmanič, Sergeja Debelak, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem smo najprej opredelili plesno vzgojo v vrtcu, kakšen je pomen in naloga vzgojitelja, vrste plesnih dejavnosti, katere spodbude uporabljamo, kaj sploh plesna dramatizacija je, ustvarjalnost otrok in na koncu skupinsko dinamiko, saj se večina plesnih dejavnosti izvaja v skupini. V empiričnem delu je bil naš namen spremljati ustvarjalni proces v dveh skupinah študentov pri pripravi plesnih dramatizacij z naslovoma Medved išče pestunjo in Bravo putka ter spremljati pripravo otrok na predstavo. V okviru diplomske naloge smo si zastavili dva cilja. Prvi cilj je bila izvedba plesne dramatizacije s strani dveh skupin študentov, drugi pa izvedba plesne dramatizacije skupaj z otroki dveh skupin. Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno in primerjalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 26 študentov tretjega letnika predšolske vzgoje, ki so obiskovali izbirni predmet plesna dramatizacija v vrtcu, v šolskem letu 2018/19 ter skupini otrok iz vrtca Ivana Glinška Maribor in Borisa Pečeta. Oba cilja smo uspešno realizirali, saj smo študentje v obeh skupinah kljub vsem preprekam uspešno ustvarili in izvedli plesno dramatizacijo. Prav tako smo plesno dramatizacijo približali otrokom in jo skupaj zelo dobro in doživeto izvedli.
Ključne besede: plesna vzgoja, skupinska dinamika, ustvarjalnost, plesna dramatizacija
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1242; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,44 MB) |
7. Plesna dramatizacija po zgodbi Frana Levstika: "Kdo je napravil Vidku srajčico"Marijana Grahek, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna dramatizacija po zgodbi Frana Levstika: "Kdo je napravil Vidku srajčico" posreduje preko projekta izvedeno plesno dramatizacijo predšolskih otrok. V projektno delo smo vključili pri plesni vzgoji tudi ljudsko izročilo (otroške igre in plese) in ob tem preučili samostojno ustvarjanje in improviziranje otrok. V teoretičnem delu smo se na kratko dotaknili ključnih poglavij o plesu, ljudskem izročilu, plesni dramatizaciji in projektu. V empiričnem delu je bilo preučeno plesno izražanje otrok pri ustvarjanju plesne dramatizacije. Predstavili smo plesne priprave posameznih prizorov in vzporedne dejavnosti po tednih, ki so bile obdelane s kvalitativno analizo posameznih načrtovanih srečanj. Projekt je potekal pri dveh najstarejših skupinah enote Čebelica Vrtca Ciciban Ljubljana. Poudarek je bil na plesnem ustvarjanju otrok z upoštevanjem medpodročnih povezav po Kurikulumu za vrtce. Pri otrocih smo želeli vzbuditi prijetno vzdušje in veselje do plesnega ustvarjanja. To nam je skozi načrtovano vzgojno delo tudi uspelo. Ugotovili smo, da so otroci, stari 5–6 let, sposobni izpeljati preko projekta zadano nalogo, v našem primeru plesno dramatizacijo, vendar ne brez pomoči vzgojitelja ali druge odrasle osebe.
Ključne besede: ples predšolskega otroka, ljudsko izročilo, plesna dramatizacija, ustvarjalnost predšolskega otroka, improvizacija predšolskega otroka
Objavljeno v DKUM: 05.12.2018; Ogledov: 2069; Prenosov: 207
Celotno besedilo (4,04 MB) |
8. Vpliv spodbud na plesno izražanje otrok v prvem in drugem starostnem obdobjuBarbara Kupčič, Tjaša Štrasner, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava plesne dejavnosti otrok v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo opredelili ples, ustvarjalnost v plesu, plesne spodbude, plesno vzgojo (oblike, metode, načela in otrokova potreba po plesu), ples kot umetnost v kurikulumu z opredeljenimi cilji, vlogo odraslih, primere plesnih dejavnosti za prvo in drugo starostno obdobje in načrtovanje v predšolskem obdobju (modeli načrtovanja, makro in mikro načrtovanje).
Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil preučiti vpliv spodbud na plesno izražanje otrok v prvem in drugem starostnem obdobju. Izveden je bil v vrtcu v okviru enomesečnega sklopa z naslovom »Pomlad pleše«. Ugotavljali smo, ali obstajajo razlike v učinku spodbud pri različno starih otrocih. Empirični del vsebuje mesečni sklop in priprave šestih izvedenih plesnih dejavnosti. Ugotovitve empiričnega dela so zapisane v evalvaciji neposrednega pedagoškega dela.
Ugotovili smo, da imajo otroci velik interes do plesnih dejavnosti, če je ta predstavljena in načrtovana na zanimiv in izviren način. Otroci so ob primerno izbrani temi ter spodbudi k plesnemu izražanju ustvarjalni, v plesu se sprostijo in so notranje motivirani. Ustreznost teme moramo ob tem prilagoditi obema spoloma, saj le tako zagotovimo zanimanje za plesno dejavnost.
Ključne besede: ples, ustvarjalnost v plesu, plesna vzgoja, plesne spodbude, načrtovanje v predšolskem obdobju.
Objavljeno v DKUM: 25.07.2017; Ogledov: 2106; Prenosov: 364
Celotno besedilo (1,42 MB) |
9. PREGLED PLESNIH PRIPRAV ŠTUDENTOV PREDŠOLSKE VZGOJE V POVEZAVI Z USTVARJALNOSTJOMaja Hrastnik, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Pregled plesnih priprav študentov predšolske vzgoje v povezavi z ustvarjalnostjo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega.
V teoretičnem delu smo predstavili teorijo plesne vzgoje v predšolskem obdobju, kjer smo podrobneje opisali umetnostno in estetsko vzgojo, ustvarjalnost na plesnem področju, otrokovo igro ter vrste plesnih dejavnosti. V empiričnem delu naloge smo podali analizo pregledanih plesnih priprav (nanašajočih se na ustvarjalnost) in na podlagi le-te ugotovili primernost priprav. Študentje priprav niso izvedli v praksi, le samostojno napisali po navodilih za integrirano prakso. Priprave, ki so bile predmet našega preučevanja, so napisali redni študentje drugega letnika predšolske vzgoje, in sicer kot del integrirane prakse pri predmetu Didaktika plesne vzgoje.
Na osnovi kvalitativne in kvantitativne obdelave podatkov je bilo ugotovljeno, da so študentje izbirali različne teme, za katere bi lahko trdili, da omogočajo plesno ustvarjanje otrok. Prišli smo tudi do sklepa, da so bile priprave korektno napisane, v smislu, da so študentje upoštevali navodila za integrirano prakso.
Ključne besede: ples, plesna vzgoja, plesne dejavnosti, plesna ustvarjalnost, ustvarjalno gibanje, ustvarjalnost
Objavljeno v DKUM: 27.07.2016; Ogledov: 1269; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,46 MB) |
10. MEDSEBOJNI ODNOSI PREDŠOLSKIH OTROK PRI PRIPRAVI PLESNE TOČKEMaja Geršak, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kako bodo otroci sodelovali pri pripravi plesne točke, kakšna so njihova dosedanja znanja in sposobnosti na področju plesa. V teoretičnem delu diplomske naloge smo raziskali otrokov razvoj, razvoj ustvarjalnosti, improvizacijo. Za empiričen del pa smo sodelovali s skupino otrok, s katerimi smo v okviru obogatitvene dejavnosti Plesni vrtec, sodelovali deset tednov. Ob različnih igrah, ustvarjalnosti in predvsem vspodbudnem okolju smo se pripravili na nastop na 47. reviji Ciciban poje in pleše v SNG Maribor.
Ključne besede: Razvoj otroka, plesna vzgoja, ustvarjalnost, improvizacija, plesna točka, skupinska dinamika.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 2023; Prenosov: 203
Celotno besedilo (305,15 KB) |
