| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok
Kristina Janžič, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok obsega teoretični in empirični del. Za potrebe empiričnega dela smo v teoretičnem delu raziskali cilje, vsebino in metode plesne vzgoje, ki se prepletajo z otroškim ljudskim izročilom. Opisali smo elemente otroškega ljudskega izročila, ki jih vzgojitelji lahko vključijo v tedenski delovni načrt. V empiričnem delu smo raziskali vplive seznanjanja otrok z ljudskim izročilom in ljudskimi plesi ter posledično pomen otroških folklornih skupin pri razvoju in plesni sposobnosti otroka. Zanimalo nas je, zakaj sta otroško ljudsko izročilo in obogatitvena dejavnost folklora pomemben dejavnik plesne vzgoje. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali s pomočjo deskriptivne metode. Ugotovili smo, da je izvajanje obogatitvene dejavnosti folklora eden izmed najlažjih načinov, da otrokom približamo slovensko ljudsko izročilo. Otroci otroško ljudsko izročilo sprejemajo pozitivno, gibalno-plesne aktivnosti pa spodbujajo otrokovo ustvarjalno mišljenje, čustveno doživljanje in ponujajo ogromno možnosti za seznanjanje z ljudskimi pesmimi, ljudskimi plesi, pripovedmi, šegami in navadami. Ohranjanje in poustvarjanje ljudskega izročila je v predšolski vzgoji izjemno pomembno in najlažje ga prenašamo preko plesne vzgoje.
Ključne besede: plesna vzgoja, otroško ljudsko izročilo, obogatitvena dejavnost folklora, celostni razvoj otroka
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 417; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (751,77 KB)

2.
Zgodovinski razvoj plesa in njegova vključitev v vzgojno-izobraževalno delo
Kristina Kovše, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Zgodovinski razvoj plesa in njegova vključitev v vzgojno-izobraževalno delo je teoretično delo. Njegov namen je narediti strnjen pregled celotnega razvoja plesa in ga povezati z vzgojno-izobraževalnim delom. V diplomskem delu je opisan ples kot del človeške kulture in omenjeni so dejavniki, ki nanj vplivajo. Osredotočamo pa se na razvoj plesa. V diplomskem delu so predstavljeni vsi pomembni mejniki v razvoju plesa in kaj je nanj vplivalo. Zajema vse tja od prvih prednikov v kameni dobi, prve omembe besede balet in vse tja do 20. stoletja in svobodnega izražanja. Prav tako pa spoznamo, kakšen pomen ima ples v predšolskem obdobju in kako vpliva na razvoj otroka. Zagotovo ni naključje, da otrok sam išče načine v gibanju. Če bomo dopustili otrokom, da v sebi oživijo moč in impulze za življenjski optimizem in mu omogočili, da to izrazi v plesu, bomo spoznali fascinantne različnosti vsakega posameznika. Skozi teoretični del spoznamo plese ali navade, ki jih lahko vpeljemo v vzgojno delo v vrtcu, te pa smo predstavili v pripravah.
Ključne besede: ples, razvoj, zgodovina, plesna dejavnost, predšolsko obdobje, otrok
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 798; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (387,75 KB)

3.
Vloga staršev pri vključevanju otrok v sodobni ples
Tanja Verglez, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preučujemo vlogo staršev pri vključevanju otrok v sodobni ples. V teoretičnem delu najprej predstavljamo nekatera dosedanja dognanja na področju gibalnega razvoja v zgodnjem otroštvu ter neločljivo vzajemno povezanost gibalnih in kognitivnih sposobnosti, ki so individualno pogojene. Pedagoški proces v sodobnem plesu se namreč naslanja na poznavanje slednjega. Vloga staršev pri izbiri organiziranih gibalnih/športnih in seveda tudi plesnih dejavnosti je kompleksna in široka. Sega na področje izobrazbe, regije ter socialnega in ekonomskega statusa družine. Predstavljamo sodobni ples, njegove značilnosti, uporabnost in zgodovinski razvoj – v Sloveniji in posebej tudi v Mariboru. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli na vzorcu staršev 3–7 let starih otrok, ki so v šolskem letu 2015/16 obiskovali programe sodobnega plesa in ustvarjalnega giba v KD Plesna izba Maribor. Raziskava je razkrila visoko izobrazbo staršev in skrb za redno plesno/gibalno/športno aktivnost družine. Starši so tisti, ki so v večini primerov prvi pobudniki za otrokovo organizirano ukvarjanje s sodobnim plesom. Ob tem ima vidno vlogo tudi področje zaposlitve in vloga plesa med starši. Program ustvarjalnega giba za svojega otroka in s tem tudi ponudnika sodobnega plesa v Mariboru je izbran zavestno, načrtno in osveščeno.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, gibalni razvoj, organizirana plesna dejavnost, vloga staršev, sodobni ples, sodobni ples v Mariboru, Plesna izba Maribor
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 686; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (806,59 KB)

4.
SPOZNAVANJE DOMAČEGA KRAJA S POMOČJO PLESNE DEJAVNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK
Mojca Pajenk, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so razvidni kulturni utrip in značilnosti domačega kraja Polzela, ki so ga predšolski otroci spoznavali prek priprave na plesno prireditev z naslovom Na Polzeli smo doma. Diplomsko delo je osredotočeno na sodelovanje predšolskih otrok z ožjo in širšo lokalno skupnostjo ter na otrokov neposredni način srečevanja s kulturo domačega kraja. V teoretičnem delu povzemamo vpliv kulturne dediščine, kjer se dotaknemo plesnega izročila, ter vplive družbenega okolja, kjer ne smemo pozabiti na sodelovanje vrtca s starši in okoljem. V nadaljevanju se posvečamo natančnemu načrtovanju plesne dejavnosti, ki je značilen pri pripravi na kakovostno plesno dejavnost. V nadaljevanju teoretičnega dela sledijo značilnosti projektnega dela, kjer je razvidno, da otrok doživlja svet celostno in da je za njegov razvoj potrebna integracija vseh vzgojnih področij, v pričujočem primeru integracija spoznavanja okolja in plesa. Teoretični del zaključimo z opisom kulturne ustvarjalnosti v Občini Polzela, ki vsebuje opis kraja in življenja na Polzeli, opis Vrtca Polzela in namen projekta Na Polzeli smo doma, kar bomo v empiričnem delu tudi podrobno opisali s postopkom priprave in izvedbe projekta.
Ključne besede: kulturna dediščina, plesno izročilo, družbeno okolje, plesna dejavnost, projekt, plesna prireditev.
Objavljeno: 03.05.2016; Ogledov: 1090; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

5.
Prehrana šolarja, ki se ukvarja z baletom
Anja Šuman, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo obravnava zdravo in uravnoteženo prehrano otrok, ki se ukvarjajo z baletom, kjer dobijo šolarji največ informacij o zdravi prehrani ter vlogo in pomen zdravstveno vzgojnega dela medicinske sestre pri prehrani otrok v baletni šoli. Predstavljena je zdrava in uravnotežena prehrana in idealni obroki za plesalce, smernice zdravega prehranjevanja in prehrambene navade šolarjev, ki se ukvarjajo z baletom. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali se šolarji, ki se ukvarjajo z baletom prehranjujejo po načelih zdrave in uravnotežene prehrane in kje dobijo šolarji največ informacij o zdravi prehrani. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski otrokom, ki se v prostem času ukvarjajo z baletom. Zbrane podatke smo preučili, analizirali, sistematično uredili in grafično prikazali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel s pomočjo grafov. Rezultati: Ugotovili smo, da se šolarji, ki se ukvarjajo z baletom prehranjujejo po načelih zdrave in uravnotežene prehrane, kar potrjuje tudi njihov povprečni indeks telesne mase, kjer so pri vseh starostnih skupinah povprečja v mejah normalnega. Ugotovili smo tudi, da mladi plesalci dobijo največ informacij o zdravi in uravnoteženi prehrani od svojih staršev, v šoli in kar je zelo pozitivno tudi v baletni šoli od učitelja pri pouku baleta. Ugotovili smo tudi, da je zdravstvena vzgoja otrok ključen dejavnik do trdnega zdravja. Medicinska sestra je odgovorna za promocijo zdravja in s svojim pristopom mora pri šolskem otroku uveljavljati načelo zdravega življenja. Sklep: Naša vsakdanja prehrana ali prehrana rekreativca je torej osnovno izhodišče zdravega, higienskega življenja. Pri plesu pa je prehrana vsekakor pomemben del plesalčevega načina življenja, od katere je velikokrat odvisna njegova uspešnost v poklicu, za šolarje pa uspešnost v napredovanju v višje razrede v baletni šoli. Kadar govorimo o prehrani šolarjev, ki se ukvarjajo z baletom, sta pomembna predvsem dva vidika: pravilna prehrana, osnovana na poznavanju procesa presnove hrane, poznavanje hranilnih in drugih snovi in njihovemu pravilnemu medsebojnemu odnosu pri uživanju hrane. Vloga medicinske sestre pri promoviranju zdrave prehrane je zelo pomembna, saj z njeno pomočjo posameznik lahko spozna dejavnike, ki pozitivno vplivajo na njegovo zdravje. Narava zdravstvene vzgoje zahteva, da se delovanja dopolnjuje in povezuje s pedagoško dejavnostjo v situaciji, ko se z metodami vzgoje vzpodbuja, prepričuje ali osvešča šolske otroke in mladostnike.
Ključne besede: prehrana šolarja, balet, medicinska sestra, plesna dejavnost, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 06.01.2015; Ogledov: 1285; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
PLESNA VZGOJA V OKVIRU ENOMESEČNEGA NAČRTOVANJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Kristina Zadravec, 2012, diplomsko delo

Opis: Načrtovanje, kot proces institucionalne vzgoje, ima pomembno vlogo pri oblikovanju otrokove osebnosti v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu so opisani vidiki, ki se upoštevajo pri načrtovanju dejavnosti v predšolskem obdobju, ravni in področja kakovosti v vrtcu, modeli načrtovanja kurikuluma (učno-snovni, učno-ciljni in razvojno-procesni model načrtovanja), opisani so različni pristopi pri načrtovanju vzgojnega dela v vrtcu (Pedagogika Marie Montessori, Valdorfska pedagogika, High/Scopov pristop), oblike načrtovanja (makro in mikro načrtovanje, projektno delo), predstavljen je Kurikulum za vrtce, kot nacionalni dokument načrtovanja predšolske vzgoje v Sloveniji in načrtovanje plesnih dejavnosti s cilji in načeli plesne vzgoje. Teoretični del diplomske naloge zaključujemo s poglavjem o evalvaciji, ki predstavlja zaključno fazo pri procesu načrtovanja, kot vrednotenje opravljenega dela in hkrati osnova pri nadaljnjem načrtovanju. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljen praktični del, ki je bil izveden v vrtcu. Praktični del vsebuje mesečni načrt, tedenske in dnevne priprave ter analize izvedenih dejavnosti. Pri praktičnem delu smo upoštevali strategijo načrtovanja plesne vzgoje in prepletanje le-te z drugimi vzgojnimi področji.
Ključne besede: načrtovanje, predšolska vzgoja, modeli načrtovanja, kurikulum, plesna dejavnost, ustvarjalni gib
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 2088; Prenosov: 736
.pdf Celotno besedilo (824,51 KB)

7.
VPLIV PLESA NA RAZVOJ MOTORIKE PRI PREDŠOLSKEM OTROKU
Darinka Poredoš, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv plesa na razvoj motorike pri predšolskem otroku je predstavljen vpliv načrtovane, sistematične in redne gibalno plesne dejavnosti na razvoj otrokovih motoričnih sposobnosti, v času dveh mesecev. Za testiranje je bilo uporabljeno sedem motoričnih testov, s katerimi se ugotavlja razvitost motoričnih sposobnosti. V teoretičnem delu je opisana integracija gibanja in plesne vzgoje, podrobneje so opisane motorične sposobnosti in naravne oblike gibanja. V nadaljevanju teoretičnega dela so predstavljene značilnosti in vsebine plesne vzgoje. V empiričnem delu na osnovi obdelanih rezultatov je ugotovljeno, da je eksperimentalna skupina otrok na inicialnem testiranju motoričnih sposobnosti dosegla boljše rezultate kot kontrolna skupina. Pozitiven vpliv načrtne in sistematične gibalno plesne dejavnosti na pospešen razvoj motoričnih sposobnosti je viden pri deklicah eksperimentalne skupine. Ugotovljeno je, da z redno, sistematično in vodeno gibalno plesno dejavnostjo najbolj vplivamo na razvoj koordinacije.
Ključne besede: predšolski otrok, motorične sposobnosti, gibanje, plesna vzgoja, gibalno plesna dejavnost
Objavljeno: 09.07.2010; Ogledov: 4027; Prenosov: 739
.pdf Celotno besedilo (722,32 KB)

8.
PLESNA DRAMATIZACIJA KOT OBOGATITVENA DEJAVNOST - ŠTUDIJA PRIMERA
Rebeka Blazinšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna dramatizacija kot obogatitvena dejavnost — študija primera je bilo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen oziroma cilji teoretičnega diplomskega dela so bili: opredeliti gledališko-plesno umetnost, vlogo plesalca in igralca v gledaliških stvaritvah in pravljico kot književno delo. V empiričnem delu diplomske naloge je bil namen spremljati potek vzgojnega dela s poudarkom na plesni vzgoji v okviru izvedbe plesne dramatizacije zgodbe Žabec je junak, avtorja Maxa Velthuijsa. V raziskavo je bilo vključenih 24 otrok starih od 5 do 6 let iz vrtca Otona Župančiča Maribor, OE Mehurčki. V zastavljenih hipotezah smo predvidevali, da bo sodelovanje med različnimi udeleženci v obogatitveni dejavnosti plesne vzgoje uspešno v smislu doseganja zastavljenih ciljev. S pomočjo študije primera so bili raziskani določeni vidiki obnašanja in izkušnje posameznika ter celotne skupine v okviru priprav na plesno dramatizacijo. Rezultati udeležencev so na osnovi zastavljenih ciljev pokazali pozitivne rezultate, saj so bili le-ti v celoti doseženi. Prav tako je bilo sodelovanje med različnimi udeleženci v obogatitveni dejavnosti plesne vzgoje uspešno v smislu doseganja zastavljenih ciljev. Otroci iz raziskovane skupine so plesno dramatizacijo usvojili do te mere, da so jo lahko prikazali občinstvu izven lastne skupine.
Ključne besede: gledališka in plesna umetnost, študija primera, pravljica Žabec je junak, Max Velthuijs, plesna dramatizacija, obogatitvena dejavnost, analiza vzgojnega dela.
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 3093; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (591,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici