| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TRŽNO KOMUNIKACIJSKI DEJAVNIKI PRI ŠPORTNEM PLESU
Martina Plohl, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali trženje in sponzorstvo v športu, s poudarkom na športnem plesu (standardni in latinskoameriški plesi). Prav tako pa smo analizirali delovanje plesnih šol in plesnih klubov v Sloveniji, ter podrobno predstavili matični plesni klub in plesno šolo Urška. Ugotovili smo, da obstajajo razlike tako v organizaciji, kot tudi v delovanju plesnih šol in plesnih klubov v Sloveniji. Večina se jih financira iz članarin oziroma šolnin, vendar nekatere plesne šole in plesni klubi posegajo tudi po iskanju donatorjev in sponzorjev. Vloga in pomen plesnih klubov je najti čim več perspektivnih plesalcev, ter pridobiti čim več mlajših otrok, ki bi se začeli aktivno ukvarjati s športnim plesom (standardni in latinskoameriški plesi), tako da nam za prihodnost plesa ne bi bilo potrebno skrbeti. Po drugi strani, pa plesne šole želijo ponuditi možnost plesnega udejstvovanja tako otrokom kot tudi odraslim ljubiteljem plesa na visokem kakovostnem nivoju. Uspeh plesnih šol in plesnih klubov v Sloveniji se kaže predvsem v strokovnosti kadra, ki ga plesna šola in plesni klub zaposlujeta. Za visoko usposobljenost in znanje plesnih učiteljev, pa plesne šole in plesni klubi skrbijo z rednimi seminarji in izobraževanji tako doma kot tudi v tujini. K vsemu temu pa veliko pripomorejo tudi obiskovanja velikih tekmovanj po svetu in spremljanja najboljših plesalcev. Nekoliko bolj bi se plesni klubi in plesne šole morali zavedati kvalitete in uspeha svojih aktivnih tekmovalcev, ter jim nuditi poučevanje mlajših generacij v klubu ali šoli. S tem pa bi dobro pripravili mladi kader za kasnejše poučevanje in prevzem vlog trenerja in učitelja. Plesna šola in plesni klub Urška, ki smo jo podrobneje obravnavali, je ena redkih plesnih šol, ki je zelo načrtna in dobro organizirana, ter polna novih idej, s katerimi pritegne širšo množico ljudi in ljubiteljev plesa. Podjetje Urška d.o.o., premalo posega po virih financiranja kot so sponzorstva in donatorstva. Večino finančnega zalogaja krije iz svojih lastnih virov. Podjetje Urška d.o.o., je med bolj konkurenčnimi v Sloveniji. K temu, pa ji bo še posebej pripomoglo odprtje nove in edine Akademije za ples v Sloveniji, ki svoja vrata odpira v letu 2010. Prav tako pa je plesna šola in plesni klub Urška znan po izredno izobraženem in usposobljenem plesnem kadru učiteljev in trenerjev. Dolgoročno je za slovenski ples zelo pomembnega značaja dobro delo z najmlajšimi plesalci, kar je ključnega pomena za obstoj kluba na vrhunski ravni. Predvsem zaradi malo talentiranega kadra v majhni Sloveniji.
Ključne besede: Marketinško komuniciranje, tržno komunikacijski dejavniki, športni ples, standardni in latinskoameriški plesi, plesni klub, plesna šola, sponzorstvo, metode financiranja.
Objavljeno: 24.09.2010; Ogledov: 1645; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (616,72 KB)

2.
ZAZNAVANJE KAKOVOSTI STORITEV PLESNIH ŠOL
Ines Ogorevc, 2010, diplomsko delo

Opis: Na trgu plesnih šol v Sloveniji obstaja močna konkurenca, saj gre za storitve po katerih obstaja veliko povpraševanje. Za obstoj na trgu je vlaganje v kakovost storitev neizogibno, zato morajo plesne šole dobro poznati svoje potencialne in obstoječe odjemalce ter vlagati v tiste lastnosti zaznane kakovosti storitev, ki pripravijo odjemalca, da ostane pri plesni šoli, saj je veliko študij pokazalo, da je potrebno veliko več denarja, časa in pripomočkov, da pridobimo nove odjemalce, kot pa da obdržimo obstoječe. Prav te lastnosti smo poskušali ugotoviti s predstavljeno raziskavo plesnih šol, v katero je bilo zajetih 170 odjemalcev 4 plesnih šol. Po analizi rezultatov izvedene ankete smo prišli do zaključkov, da bi plesne šole morale največ vlagati v izobraževanje in usposabljanje izvajalcev storitev ter njihov odnos z odjemalci. Anketiranci so namreč kot najpomembnejše lastnosti zaznane kakovosti storitev opredelili zaupanje in empatijo izvajalcev storitev. Prav tako pa so izvajalca storitve določili kot poglavitni razlog pri odločitvi za vrnitev ali menjavo plesne šole. Zadovoljni odjemalci so zagotovili, da se bodo k plesni šoli vrnili.
Ključne besede: storitve, kakovost, lojalnost, plesna šola
Objavljeno: 29.09.2010; Ogledov: 1493; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
VLOGA TER SODELOVANJE STARŠEV PRI IZOBRAŽEVANJU GLASBENO IN PLESNO TALENTIRANIH OTROK
Ana Tina Petkovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnih izhodišč želeli predstaviti pomen, ki ga imata sodelovanje ter vključevanje staršev v proces izobraževanja glasbeno-plesno talentiranih otrok. Glasba in ples imata pri vzgoji otrok neprecenljivo vlogo, saj prispevata k uresničevanju široke palete vzgojno-izobraževalnih ciljev. Glasbene in plesne izkušnje spodbujajo otrokovo izražanje čustev ter izostrijo zavedanje in opažanje čustev drugih. Družina je tista, ki prva ustreže otrokovi želji po plesnem in glasbenem izražanju, zato smo se v nalogi najprej osredotočili na pomen družine, ki je nepogrešljiv dejavnik otrokovega razvoja. Pojasnili smo naloge družine, oblike družin ter družinska vzgojna sredstva. Nato smo opredelili pojem glasbene in plesne talentiranosti, kdo so talentirani otroci, kako jih prepoznamo, kakšne so njihove značilnosti in potrebe ter kakšno vlogo imajo starši pri razvoju otrokove talentiranosti. Predstavili smo tudi Glasbeno šolo Gornja Radgona kot institucijo, ki izobražuje glasbeno in plesno talentirane otroke. Delo z umetniško nadarjenimi otroki zahteva posebne didaktične pristope, ključna pa je vloga staršev kot soudeležencev v izobraževalnem procesu. Otrok potrebuje čustveno podporo staršev, na katero se lahko zanese ne glede na svoje uspehe in neuspehe. Staršem in učiteljem je skupni cilj uspeh otroka, zato je pomembno, da se vzpostavi kakovostni sodelovalni odnos in komunikacija med domom in šolo – starši in učitelji. V nalogi smo predstavili formalne in neformalne oblike sodelovanja med šolo in domom in kako se te konkretno uresničujejo na Glasbeni šoli v Gornji Radgoni.
Ključne besede: Talent, plesna talentiranost, glasbena talentiranost, sodelovanje, družina, Glasbena šola Gornja Radgona.
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1942; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
Plesna vzgoja v luči ljutomerske vrtčevske tradicije
Tjaša Meško, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna vzgoja v luči ljutomerske vrtčevske tradicije je napisano v obliki študije primera. V sklopu teoretičnega dela smo predstavili nekaj ključnih področij, ki se navezujejo na samo mesto Ljutomer. Opisali smo zgodovino kulturnih dogodkov mesta Ljutomer, predstavili kulturo celotne Prlekije, spoznali ljudske plese, noše in otroške igre, podrobneje spoznali Glasbeno šolo Slavka Osterca Ljutomer in njihovo baletno šolo, folklorna društva na območju Prlekije ter izbrskali nekaj značilnosti, praznovanj in obletnic iz ljutomerskega vrtca. Namen diplomskega dela je bil preizkusiti plesne teme v vrtcu, ki smo jih obravnavali v okviru predmeta plesna dramatizacija v vrtcu pri rednih študentih predšolske vzgoje v študijskem letu 2015/16. Cilj naloge pa je bil ugotoviti praktično uporabnost tem ter odziv otrok (vztrajnost otrok, njihova motiviranost in sodelovanje …) in prav tako uresničitev zastavljenih ciljev. Zato smo plesne teme preizkušali z otroki iz 2. starostnega obdobja, starimi 3–5 let, v Vrtcu Ljutomer. V empiričnem delu diplomskega dela pa smo izbrali in zapisali 8 učnih priprav z različnimi plesnimi temami, ki smo jih obravnavali pri predmetu plesna dramatizacija v vrtcu in se hkrati navezujejo na tradicijo mesta Ljutomer. Plesne teme so bile naslednje: labod, razvoj dreves, čebele in medvedi, ples čarovnic, piščanček v jajcu, suha roba, mi se z vlakom peljemo in štorklje. Plesne dejavnosti so bile uspešno zastavljene in izvedene, saj so otroci ob plesih uživali, izražali svoja čustva in spoznali svoje gibalno-plesne sposobnosti.
Ključne besede: ljudsko izročilo, folklorno društvo, študija primera, Vrtec Ljutomer, plesna vzgoja, baletna šola, Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 207; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1021,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici