Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V letu 2018 smo na posestvu UKC Pohorski dvor izvedli poskus cepljenja treh kultivarjev paradižnika (Benatar F1, Moneymaker in Arletta F1) na komercialno podlago 'TOR 9055 F1'. Uporabili smo tehniko cepljenja v razkol. Ocenjevali smo uspešnost cepljenja, vpliv le-tega na količino in kakovost pridelka (primernost za prodajo) štirih obiranj ter odpornost na krompirjevo plesen. Okuženost listov s krompirjevo plesnijo smo ocenjevali v odstotkih okužene listne površine. Uspešnost cepljenja je bila pri vseh treh kultivarjih nad 90 %, pri cv. Arletta F1' in cv. Moneymaker tudi nad 95 %. Analiza podatkov, pridobljenih pri tehtanju in ocenjevanju primernosti pridelka za prodajo, je pokazala, da cepljenje ni imelo statistično značilnega vpliva na pridelek in kakovost in da interakcija (K × C) ni statistično značilna. Značilen vpliv na količino pridelka in primernost za prodajo je imel le dejavnik kultivar. Tako smo največji skupni pridelek vseh obiranj zabeležili pri cv. Arletta F1 (15.637,9 kg/ha) in najmanjšega pri cv. Benatar F1 (8.580,2 kg/ha). Tudi na okuženost rastlin s krompirjevo plesnijo je imel statistično značilen vpliv le dejavnik kultivar. Najbolj okužen je bil v povprečju cv. Benatar F1 (61,1 %), sledil je cv. Arletta F1 (52,5 %), najmanjši odstotek okužbe pa smo zabeležili na listih sorte Moneymaker (42,7%).
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, pridelek, kakovost pridelka, krompirjeva plesen
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1752; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Glavni cilj doktorskega dela je bil prilagoditi program žlahtnjenja krompirja na Kmetijskem inštitutu Slovenije, da bo omogočal vnos, učinkovito odbiro in kopičenje odpornih R genov najpomembnejših bolezni krompirja: virusa Y krompirja (PVY) in krompirjeve plesni. To smo dosegli s kombinacijo pregleda rodovnikov odpornih sort, preučevanja izražanja njihovih lastnosti in lastnosti potomstva, ugotavljanja primernosti za gensko rekombiniranje in križanja, preučevanja moške sterilnosti ter analize možnosti uvedbe molekulskih markerjev v procese odbire. V programu žlahtnjenja so bili uporabljeni Ry geni iz vrst Solanum stoloniferum in S. chacoense ter R geni za odpornost proti krompirjevi plesni iz vrst S. demissum S. bulbocastanum in sorte 'Sarpo Mira'. Rezultati kažejo, da je kopičenje več R genov v manjših programih žlahtnjenja smiselno, čeprav se je zato zmanjšala povprečna uspešnost odbire potomstva. Moška sterilnost iz vrste S. stoloniferum se v nekaterih primerih ni prenašala na potomstvo. Ekstremna odpornost je bila učinkovita proti vsem izolatom PVYNTN. Z metodo množične odbire proti PVY občutljivih klonov smo v fazi sejancev izločili 60 % občutljivih genotipov, preostale pa v naslednjih dveh letih. Potrjen je bil vpliv starosti rastlin na izražanje R genov odpornih proti krompirjevi plesni. R geni iz vrste S. demissum še vedno lahko zagotavljajo srednjeročno stabilno odpornost proti krompirjevi plesni, za dolgoročno odpornost pa bo najverjetneje potrebno v novih genotipih zadržati odpornost sorte 'Sarpo Mira'. Doslej smo vpeljali molekulske markerje za določevanje genov za ekstremno odpornost proti PVY Rysto, Ry-fsto in Rychc, ter za odpornost proti krompirjevi plesni R1, R2-F1, R3, R3a, R3b in BLB2.
Ključne besede: žlahtnjenje krompirja, odpornost na rastlinske bolezni, PVY, krompirjeva plesen, kopičenje R genov, moška sterilnost, molekulski markerji, Solanum tuberosum
Objavljeno v DKUM: 11.07.2016; Ogledov: 2709; Prenosov: 204
Celotno besedilo (5,44 MB)

Ključne besede: jagode, siva plesen, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1253; Prenosov: 56
Povezava na celotno besedilo

Opis: Ocenjevalci na terenu uporabljajo različne metode za ocenjevanje stopnje napada bolezni na vinski trti. Da bi ugotovili, ali metode ocenjevanja stopnje napada bolezni vplivajo na dobljene rezultate pri določanju učinkovitosti fungicidov za zatiranje oidija vinske trte, smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izvedli praktičen in teoretičen poskus. V okviru teoretičnega poskusa smo izbrali več nizov podatkov, na katerih smo opravili statistične izračune na različne načine. Potem smo preverili, ali smo dobili primerljive rezultate pri različnih načinih izračuna stopnje napada bolezni. Praktični poskus smo izvedli v letu 2007 in sicer v vinogradu na lokaciji Nebova pri Mariboru, kjer smo ocenjevali stopnjo napada oidija na trsih sorte 'Laški rizling'. Stopnjo napada bolezni smo vizualno ocenjevali po prilagojeni boniturni lestvici 0-5 (Thownsend-Heuberger metoda), katera se v praksi pogosto uporablja. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati pridobljenimi po neposredni metodi ocenjevanja odstotka napadene površine. Z analizo variance smo ugotavljali statistično značilne razlike med rezultati, dobljenimi z eno in drugo metodo. Ugotovili smo, da je bolj smiselno neposredno ocenjevanje (% površine) kot uporaba lestvic.
Ključne besede: pepelasta plesen (Uncinula necator), vizualna ocena, odstotki
Objavljeno v DKUM: 24.11.2011; Ogledov: 2579; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: V proizvodnem nasadu jagod v Zrkovcih v bližini Maribora smo v letu 2008 proučevali pridelek jagod, pri katerih ne uporabljamo kemičnih sredstev za varstvo rastlin (t.j. botriticidov) in ga primerjali s pridelkom jagod, kjer botriticide uporabljamo v integrirani pridelavi v skladu s predpisi za varstvo rastlin za zatiranje sive plesni. Poskus se je izvajal v enoletnem nasadu sort 'Elsanta' in 'Miss', pokritem s folijo. Nasad smo po potrebi namakali s kapljičnim namakalnim sistemom. Ob obiranju smo spremljali število plodov, maso plodov in delež plodov, okuženih s sivo plesnijo, ter morebitne deformacije plodov. Pri sorti 'Miss' ni bilo razlik v navedenih parametrih, pri sorti 'Elsanta' pa je bilo zabeleženo v sistemu pridelave brez botriticidov večje število plodov in posledično višji pridelek. Rezultati so nam pokazali, da škropljenje z botriticidi ni imelo vpliva na količino pridelka in na okuženost plodov s sivo plesnijo.
Ključne besede: jagoda, siva plesen, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 13.10.2010; Ogledov: 5163; Prenosov: 396
Celotno besedilo (395,05 KB)