| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekologija plemenitilnih procesov
Alenka Ojstršek, Darinka Fakin, Selestina Gorgieva, 2024

Opis: Skripta z naslovom »Ekologija plemenitilnih procesov« je namenjena študentom visokošolskega študijskega programa Tehnologije tekstilnega oblikovanja. Pripravljena je tako, da študente v prvih poglavjih seznani z osnovami tehnoloških procesov plemenitenja tekstilij in njihovo ekološko problematiko. Poseben problem v tekstilni industriji predstavljajo odpadne tehnološke vode, saj so močno obremenjene, vsebujejo različne kemikalije in tekstilna pomožna sredstva, različne tipe organskih barvil, imajo ekstremne pH-vrednosti in visoke vrednosti kemijske potrebe po kisiku (KPK) in biokemijske potrebe po kisiku (BPK), vsebujejo fosfate, sulfate in ostale soli, tenzide, maščobe in olja ter različne tipe težkih kovin. V nadaljevanju so v gradivu predstavljeni alternativni mediji in postopki plemenitenja, ki za dosego izbranega učinka plemenitenja porabijo manj kemikalij in tekstilnih pomožnih sredstev, manj energije in tako vplivajo na manjšo obremenitev okolja. Poseben poudarek je na alternativnih tehnikah obdelave, ki vključujejo avtomatizacijo, ki dodatno vpliva na nižjo porabo vode in energije, manjšo količino odpadkov, odpadnih vod in emisij toplogrednih plinov ter na večjo produktivnost, varnost pri delu in optimalno izrabo delovnega časa. Pridobljeno znanje bo študentom omogočilo, da bodo poleg temeljnih znanj poznali tudi napredne pristope in tehnologije pri razvoju in plemenitenju sodobnih inženirskih materialov.
Ključne besede: ekologija, plemenitenje, tekstilni materiali, napredni postopki, odpadne vode
Objavljeno v DKUM: 16.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (5,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Ekologija plemenitilnih procesov : navodila za vaje
Darinka Fakin, Selestina Gorgieva, Alenka Ojstršek, 2022

Opis: Poseben problem odpadkov v tekstilni industriji predstavljajo odpadne tehnološke vode, predvsem tiste, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilij. Te odpadne vode so močno obremenjene, vsebujejo različne kemikalije in tekstilna pomožna sredstva, imajo ekstremne pH-vrednosti in visoke KPK in BPK vrednosti, različne tipe organskih barvil, kar povzroča obarvanost, vsebujejo fosfate, sulfate in ostale soli, tenzide, maščobe in olja ter različne tipe težkih kovin. Tekstilne odpadne vode so zelo heterogene po sestavi, zato je čiščenje takšnih voda kompleksna naloga, za katero ni idealne in v naprej izdelane metode. Glede na proizvodni proces je potrebno izbrati fleksibilno in ekonomsko upravičeno tehnologijo čiščenja. Pri izbiri tehnologije čiščenja odpadnih voda moramo upoštevati njihovo količino in kakovost, ki jo ovrednotimo s specifičnimi in sumarnimi ekološkimi parametri.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, plemenitenje, čiščenje odpadnih vod, ekološki parametri
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 673; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Uporaba tenziometrije za zasledovanje sorpcijskih lastnosti celuloznih vlaken
Zdenka Peršin Fratnik, Karin Stana-Kleinschek, Tatjana Kreže, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Zelo pomembna lastnost tekstilnih vlaken je njihova sposobnost navzemanja tekočin - njihova sorpcijska sposobnost. Za izboljšanje reaktivnosti regeneriranih celuloznih vlaken je običajno potrebna predobdelava, kot sta pranje in beljenje. Preizkušana viskozna in modalna ter liocel vlakna so enake kemične sestave, razlikujejo se v molekulski in nadmolekulski ureditvi. Razlike v sorpcijskih lasnostih neobdelanih in predobdelanih regeneriranih celuloznih vlaken smo zasledovali z alternativno metodo - tenziometrijo ter rezultate primerjali s klasično metodo zasledovanja hidrofilnosti. Tenziometrija je analizna metoda za določevanje površinske napetosti, stičnega kota ter adsorpcije. S pomočjo Powder Contact Angle metode smo določili kapilarno hitrost preskušanih vzorcev, na osnovi tega pa izračunali stični kot med trdno (vlakno) in tekočo (voda/heptan) fazo. S postopki predobdelave se sorpcijske lasnosti regeneriranih celuloznih vlaken bistveno izboljšajo, kar ugodno vpliva na nadaljne faze plemenitenja. Največjo sorpcijsko sposobnost navzemanja vode in s tem najnižji stični kot med neobdelanimi vzorci vlaken imajo viskozna vlakna (▫$\varphi 68,3^o$▫), največji stični kot (▫$\varphi 77,1^o$▫) pa modalna vlakna. Na izboljšanje sorpcijskih lastnosti ima največji vpliv predobdelava beljenje, kjer prav tako dosežejo najnižji stični kot beljenja viskozna vlakna (▫$\varphi 57,8^o$▫).
Ključne besede: tekstilna industrija, celulozna vlakna, plemenitenje, sorpcijska sposobnost, predobdelava, sorpcija, tenziometrija, regenerirana celulozna vlakna
Objavljeno v DKUM: 01.09.2017; Ogledov: 1293; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (445,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 2.del: Apretiranje z neformaldehidnimi reagenti
Severina Iskrač, Simona Strnad, Suzana Jus, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava rezultate optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z brezformaldehidnim reagentom. Proučevali smo vpliv koncentracije brezformaldehidnega reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne preje. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, barve razlike, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja. Z uporabo brezformaldehidnega reagenta za zamreženje smo dosegli znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 51,1 do 92,4 %, povečanje kota razgubanja za 60 do 145%, zmanjšanje pretržne sile za 49% do 65% in pretržnega raztezka za 31,6 do 37,6%. Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnik barvnih razlik in obarvanih tkanin.
Ključne besede: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, brezformaldehidno zamreženje, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1635; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (645,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 1. del: Apretiranje z reagenti z nizko vsebnostjo formaldehida
Severina Iskrač, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Simona Strnad, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljeni rezultati optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z reagentom z nizko vsebnostjo formaldehida - metilirane dimetiloldihidroksietilen sečnine (DMDHEU). Proučevali smo vpliv koncentracije reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne tkanine. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja, kakor tudi vpliv postopka apretiranja na barvo viskoznih tkanin iz močno vite preje. Z uporabo reagenta za zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida smo dosegli: znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 29,5 - 62,7 odstotka, povečanje kota razgubanja za 18,4 - 144,3 odstotka, znižanje pretržne sile (za 7,2 - 22,9 odstotka) in pretržnega raztezka (za 6,2 - 20,9 odstotka). Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnih barvnih razlik na pobarvanih tkaninah.
Ključne besede: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1441; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (579,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Hitozan - vsestransko uporaben biopolimer
Simona Strnad, Olivera Šauperl, Lidija Fras Zemljič, Anita Jazbec, 2007, pregledni znanstveni članek

Opis: Hitozan je skupno ime za veliko skupino hitinov, deacetiliranih do različnih stopenj. Sestavljen je pretežno iz 2-amino-2-deoksi-D-glukopiranoznih enot, povezanih z ß-1,4-vezjo. V preteklih tridesetih letih je doživel nesluten razvoj in se uspešno uveljavil na najrazličnejših področjih našega bivanja. Hitozan in njegovi derivati se že s pridom uporabljajo pri čiščenju voda, v farmaciji, medicini, kmetijstvu in prehrambni industriji ter ne nazadnje tudi v tekstilni industriji. Zaradi svojega naravnega izvora in dostopnosti ter kemične strukture, ugodne za nadaljnje modifikacije, pa je to biopolimer, ki nedvomno še vedno ogromno obeta.
Ključne besede: hitin, hitozan, biopolimeri, tekstilna vlakna, plemenitenje, medicinske tekstilije, medicina, farmacija, prehrana, ekologija, tekstilstvo
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 2404; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (569,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Biotehnologija v tekstilnih procesih plemenitenja. 3. del, Encimsko plemenitenje tekstilnih vlaken : tehnološki postopki
Vanja Kokol, Vera Golob, 2002, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava današnjo uporabo encimov v industrijskih procesih tekstilnega plemenitenja ter ob njihovem intenzivnem znanstvenem razvoju kompleksno opozarja na obstoječe aplikativne probleme in cilje v prihodnje. Po razloženi strukturno - funkcionalni aktivnosti encimov, njihovem tehnološkem postopku pridobivanja in vlogi genetskega inženiringa so podane ekološke in ekonomske prednosti njihove industrijske uporabe. Sledi podrobnejši opis možnosti uporabe encimov v posameznih postopkih tekstilnega plemenitenja in njihov znanstveni razvoj. Pregled je usmerjen tako na posamezne postopke v obdelavi naravnih vlaken kot tudi na prve poizkuse obdelave sintetičnih vlaken. Opisani so obstoječi problemi klasičnih plemenitilnih postopkov, od predobdelave, beljenja in barvanja do plemenitenja/apretiranja, ter predstavljene možnosti za vključitev encimskih postopkov. Podrobneje so opisana nova spoznanja na posameznih vlaknih in fazah encimskega plemenitenja; poseben poudarek je na razvoju novih encimov, primernih za njihovo obdelavo, novih encimskih postopkih, njihovih prednostih in slabostih, predvsem poškodbe vlaken in življenjska doba oz. ostala aktivnost encimov na tkanini. Podrobneje so opisani alternativni tehnološki postopki za doseganje posebnih končnih učinkov na površini tkanine. Po krajšem opisu razvoja novih, izjemno stabilnih encimov in njihovih prednostih je opozorjeno na obetavno uporabo biotehnologije v tekstilno obdelovalnih postopkih in perspektivo njihovega razvoja v prihodnje.
Ključne besede: tekstilno plemenitenje, biotehnologija, encimi, ekologija
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1375; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (621,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Biotehnologija v tekstilnih procesih plemenitenja. 2. del, Encimsko plemenitenje tekstilnih vlaken : tehnološki postopki
Vanja Kokol, Vera Golob, 2002, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava današnjo uporabo encimov v industrijskih procesih tekstilnega plemenitenja ter ob njihovem intenzivnem znanstvenem razvoju kompleksno opozarja na obstoječe aplikativne probleme in cilje v prihodnje. Po razloženi strukturno - funkcionalni aktivnosti encimov, njihovem tehnološkem postopku pridobivanja in vlogi genetskega inženiringa so podane ekološke in ekonomske prednosti njihove industrijske uporabe. Sledi podrobnejši opis možnosti uporabe encimov v posameznih postopkih tekstilnega plemenitenja in njihov znanstveni razvoj. Pregled je usmerjen tako na posamezne postopke v obdelavi naravnih vlaken kot tudi na prve poizkuse obdelave sintetičnih vlaken. Opisani so obstoječi problemi klasičnih plemenitilnih postopkov, od predobdelave, beljenja in barvanja do plemenitenja/apretiranja, ter predstavljene možnosti za vključitev encimskih postopkov. Podrobneje so opisana nova spoznanja na posameznih vlaknih in fazah encimskega plemenitenja; poseben poudarek je na razvoju novih encimov, primernih za njihovo obdelavo, novih encimskih postopkih, njihovih prednostih in slabostih, predvsem poškodbe vlaken in življenjska doba oz. ostala aktivnost encimov na tkanini. Podrobneje so opisani alternativni tehnološki postopki za doseganje posebnih končnih učinkov na površini tkanine. Po krajšem opisu razvoja novih, izjemno stabilnih encimov in njihovih prednostih je opozorjeno na obetavno uporabo biotehnologije v tekstilno obdelovalnih postopkih in perspektivo njihovega razvoja v prihodnje.
Ključne besede: tekstilstvo, plemenitenje, biotehnologija, encimi
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1223; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (417,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Biotehnologija v tekstilnih procesih plemenitenja. 1. del, Encimi, industrija in okolje
Vanja Kokol, Simona Teodorovič, Vera Golob, 2002, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava današnjo uporabo encimov v industrijskih procesih tekstilnega plemenitenja ter ob njihovem intenzivnem znanstvenem razvoju kompleksno opozarja na obstoječe aplikativne probleme in cilje v prihodnje. Po razloženi strukturno - funkcionalni aktivnosti encimov, njihovem tehnološkem postopku pridobivanja in vlogi genetskega inženiringa so podane ekološke in ekonomske prednosti njihove industrijske uporabe. Sledi podrobnejši opis možnosti uporabe encimov v posameznih postopkih tekstilnega plemenitenja in njihov znanstveni razvoj. Pregled je usmerjen tako na posamezne postopke v obdelavi naravnih vlaken kot tudi na prve poizkuse obdelave sintetičnih vlaken. Opisani so obstoječi problemi klasičnih plemenitilnih postopkov, od predobdelave, beljenja in barvanja do plemenitenja/apretiranja, ter predstavljene možnosti za vključitev encimskih postopkov Podrobneje so opisana nova spoznanja na posameznih vlaknih in fazah encimskega plemenitenja; poseben poudarek je na razvoju novih encimov, primernih za njihovo obdelavo, novih encimskih postopkih, njihovih prednostih in slabostih, predvsem poškodbe vlaken in življenjska doba oz. ostala aktivnost encimov na tkanini. Podrobneje so opisani alternativni tehnološki postopki za doseganje posebnih končnih učinkov na površini tkanine. Po krajšem opisu razvoja novih, izjemno stabilnih encimov in njihovih prednostih je opozorjeno na obetavno uporabo biotehnologije v tekstilno obdelovalnih postopkih in perspektivo njihovega razvoja v prihodnje.
Ključne besede: tekstilna industrija, plemenitenje tekstilij, encimi, biotehnologija, ekologija
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 1535; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (769,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici