| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vdanost v usodo in upor malega človeka v Prežihovih Samorastnikih in Požganici ter njena aktualna povezava z razvojem manjšinskega vprašanja na avstrijskem Koroškem
Petra Kos, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izbrana dela koroškega pisatelja Prežihovega Voranca: zbirko novel Samorastniki in roman Požganica. Osredotoča se na pojav vdanosti v usodo in upornosti malega človeka v omenjenih delih ter na aktualno sporočilnost Požganice. Izbira dveh različnih žandrov, namreč romana in novele, iz različnih zgodovinskih obdobij ter socialno – družbenih razmer, je namerna. Namen naloge je prikazati življenje, delovanje, razmišljanje in analizirati obnašanje ter odzivanje Prežihovega malega človeka v različnih življenjskih, socialnih, družbenih ter zgodovinskih okoliščinah. Kaj torej definira usodo malega človeka, kaj ga motivira k uporu v borbi za preživetje in kaj vodi v vdajo? Kakšne so posledice njegovih dejanj? Primerjava in analiza del kaže, da je povezanost in navezanost malega človeka na košček lastne zemlje sinonim za skoraj nedoumljivo borbenost, hrepenenje in upornost. Prežih vidi kmečkega človeka kot najvitalnejši del družbe in nosilca prihodnjih koroških oziroma slovenskih rodov. Ta osrednji motiv sicer v Samorastnikih ne spreminja socialnega položaja ali žalostnih usod malih koroških kmečkih ljudi, je pa v veliki meri odločilen za narodnostno usodo koroških ljudi in krajev ob koroškem plebiscitu, ki ga, ne le literarno, temveč tudi zgodovinsko in družbeno kritično, obravnava roman Požganica. Posebej poudarjena v diplomskem delu je aktualna plat Prežihove literarne zapuščine, ki je ni mogoče omejevati zgolj na ozko regionalno raven. Še posebej danes, ko Slovenija znova, ne glede na evropske integracijske procese, utrjuje svoje nacionalne meje, svoj nacionalni ponos in ko se človek v kapitalističnem kolesju ponovno sprašuje o socialnih razlikah, izkoriščanju delavcev, njegovem položaju, pravicah in odnosu delodajalcev in oblasti.
Ključne besede: Prežihov Voranc, Samorastniki, Požganica, socialni realizem, mali človek, upor, vdaja, plebiscit, Koroška.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3805; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (527,03 KB)

2.
Meja z Republiko Avstrijo : diplomsko delo
Janja Podričnik, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: države, meje, manjšine, plebiscit, narodi, diplomske naloge
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 1796; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (440,89 KB)

3.
BOJ ZA SLOVENSKO SEVERNO MEJO 1918-1920
Sara Klokočovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Ob koncu prve svetovne vojne smo Slovenci s koroškim plebiscitom izgubili Koroško, z Rapalsko mirovno pogodbo pa Primorsko. Te izgube sta z vidika ohranjevanja narodove celote ublažila le zasedba slovenskega narodnega mejnega območja na Štajerskem novembra 1918 in priključitev Prekmurja h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Mariboru in severno od njega je pogumno in odločno nastopil Rudolf Maister, ki ga je Narodni svet pooblastil, da je z vojaki prevzel mesto in vso vojsko v severovzhodni Sloveniji. Kljub nasprotovanju vlade v Ljubljani so bili Maistrovi prostovoljci tisti, ki so rešili, kar se je rešiti dalo. Prav tako je narodna zavest pomagala k zmagi generala Maistra in slovenskih železničarjev, da je bila zlomljena stavka na železnici, ki je imela namen zadušiti slovensko vojsko v mestu in onemogočiti promet. Vojaška in politična zasluga Maistrovih borcev je, da so s svojim bojem rešili za Slovenijo štajersko Podravje in od Koroške Mežiško dolino. Brez njih bi izgubili večji del Spodnje Štajerske, tako kot smo izgubili Koroško.
Ključne besede: deklaracijsko gibanje, državni prevrat, mobilizacija, boj za slovensko severno mejo, Rudolf Maister, boji za Radgono, Koroška v prevratnem času, koroški plebiscit, propaganda.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 4408; Prenosov: 863
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
VLOGA DEMOSA V PROCESU SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE IN DEMOKRATIZACIJE
Andreja Valič Zver, 2012, doktorska disertacija

Opis: Namen dela je predvsem proučiti oblikovanje, delovanje, vlogo in pomen Demosa kot instrumenta in akterja nacionalne emancipacije in demokratične tranzicije na Slovenskem. Pred osrednjim delom analize so opredeljeni ključni pojmi in koncepti: definicija nacionalizma ter glavni teoretični pristopi k nacionalizmu, opredelitev demokracije in demokratizacije. Za celovito razumevanje vloge in pomena posameznih političnih akterjev, kakršen je bil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih Demos, je potrebno dobro poznati zgodovinske okoliščine. Najprej sem v poglavju o zgodovinskih mejnikih oblikovanja slovenske nacionalne identitete poskušala dokazati, da pomembni procesi v osemdesetih in devetdesetih letih niso vznikli sami od sebe, ampak imajo dolgo zgodovinsko podlago. V nadaljevanju obravnavam širjenje političnega prostora, obdobje liberalizacije in razcveta civilne družbe ter ključne procese in dogodke na poti v pluralno družbo. Procesi liberalizacije so soustvarjali tudi politično okolje, v katerem je začela nastajati politična opozicija. Konec osemdesetih let, tik pred nastankom Demosa, sta se izoblikovala dva konsistentna in nekompatibilna narodno-politična programa, ki sta simbolizirala politično polarizacijo. Nove, alternativne 'zveze' so se začele povezovati v pričakovanju demokratičnih volitev in soočenja s skupino družbenopolitičnih organizacij z Zvezo komunistov na čelu. Osrednji del disertacije predstavlja obravnava Demosa, akterja demokratizacije. Znotraj tega obdobja namenjam posebno pozornost najvidnejši osebnosti združene demokratične opozicije Jožetu Pučniku, analiziram predvolilne programe, rezultate volitev, ter oblikovanje novih oblastnih organov. V tem kontekstu analiziram tudi njihovo sodelovanje s Predsedstvom republike Slovenije. V nadaljevanju orišem vlogo Demosa v osamosvojitvenih procesih. Demos je v svojih glavnih namerah uspel, kljub temu, da ga niso ustrezno podpirali mediji, ni imel ustrezne zaslombe v gospodarstvu, pa tudi ne v državni upravi in, razen slovenske vojske in do neke mere policije, v represivnih organih oblasti. Kljub temu je uresničil glavne cilje, za uspešno izpeljano tranzicijo oziroma bolj popolno in konsolidirano demokratizacijo pa mu je zmanjkalo tako časa kot politične moči. Proces uvedbe demokracije, kot drugi od Demosovih ciljev, je bil uresničen v institucionalnem smislu, z vzpostavitvijo temeljnih demokratičnih struktur. Istočasno pa je bil Demos ključni dejavnik ne le pri oblikovanju splošnega soglasja o nujnosti osamosvojitve slovenskega naroda, ki se izraža v visokem rezultatu slovenskega plebiscita 23. decembra 1990, ampak je bil tudi glavni akter in instrument nacionalne osamosvojitve, obrambe slovenske samostojnosti v vojni za Slovenijo ter mednarodnega priznanja.
Ključne besede: Demos; nacionalno vprašanje; demokratizacija; oblikovanje slovenske nacionalne identitete; slovenska pomlad; plebiscit; demokratične volitve; vojna za osamosvojitev; pričevanja.
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 2455; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

5.
POMEN PEKRSKIH DOGODKOV ZA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
Darja Welza, 2016, diplomsko delo

Opis: V času po Titovi smrti so se razmere v tedanji skupni državi Jugoslaviji precej poslabšale. Država je zašla v vsesplošno politično in gospodarsko krizo. Poleg tega so se v Sloveniji vedno bolj uveljavljale ambicije po samostojnosti in lastni državi. Po izvedbi plebiscita o samostojnosti decembra 199, prvih večstrankarskih volitvah in ustanovitvi Teritorialne obrambe Republike Slovenije (vključno z njenima učnima centroma na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru) je prišlo do še intenzivnejšega procesa osamosvajanja. Republika Slovenija namreč ni več želela pošiljati vojaških nabornikov na usposabljanje v Jugoslovansko ljudsko armado, temveč je želela ustanoviti lastno vojsko. Jugoslovanski politični vrh in Jugoslovanska ljudska armada se s slovensko odločitvijo nista strinjala, zato sta sklenila proti Sloveniji nastopiti z agresijo. Zaradi prepričanja, da je 710. učni center v Pekrah lažje obvladljiv in da v Mariboru vlada vsesplošno nezadovoljstvo, sta sklenila, da so Pekre lažja tarča od Iga. Zaradi tega zmotnega prepričanja jugoslovanskega političnega vrha lahko z gotovostjo trdimo, da so dogodki 23. in 24. maja 1991 v Pekrah ogromno prispevali k osamosvajanju Slovenije ter ustanovitvi lastne vojske in države.
Ključne besede: Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba Republike Slovenije, 23. maj 1991, 710. učni center Pekre pri Mariboru, 510. učni center Ig pri Ljubljani, osamosvajanje Slovenije, plebiscit, prve večstrankarske volitve
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 557; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici