| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Abstraktni predmeti : za ontologijo izobilja
Matija Arko, 2007, doktorska disertacija

Ključne besede: filozofija matematike, platonizem, nominalizem, abstraktni predmeti, matematične bitnosti, fikcijski liki
Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 4291; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
KOYREJEVA IN VESELOVA RECEPCIJA GALILEJEVIH ZNANSTVENIH SPOZNANJ
Mihaela Velenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavana Koyrejeva in Veselova pojmovanja Galilejevih znanstvenih spoznanj. Znanost in filozofija sta medsebojno tesno povezani, saj se formalno in vsebinsko prekrivata ter druga drugi določata meje spoznanja. Za razumevanje Galilejevega dela je pomembna uvedba kopernikanskega pojmovanja sveta, ki predpostavlja heliocentrično pojmovanje sveta. Le-to zagotavlja gibanje planeta Zemlje okoli središča sveta, torej Sonca. Galilejev filozofski pomen je tesno povezan z znanstveno in filozofsko revolucijo sedemnajstega stoletja, pri čemer je pomembno predvsem Galilejevo specifično pojmovanje narave in vloge izkustva ter z njo povezane eksperimentalne metode v znanosti. To nas pripelje tudi do njegovega matematičnega pojmovanja sveta ter do ugotovitve, da je filozofija narave postala v veliki meri naravoslovna znanost. Pojavijo se filozofska nasprotja med aristotelizmom in platonizmom, pri čemer pa ta boj med filozofijami temelji na različnem pojmovanju pomena matematike in znanosti ter njuni vlogi pri ustvarjanju znanosti o naravi. Zmaga platonizma in z njim tudi Galileja kot prepričanega platonista obenem predstavlja tudi uničenje aristotelovskega pojmovanja sveta, kar pa predstavlja temelj za nadomestitev starega sistema sveta, ki je zagovarjal geocentrično pojmovanje sveta, z novim sistemom sveta, v katerem je predpostavljeno heliocentrično pojmovanje sveta. Glede kozmoloških novih spoznanj je bistvenega pomena uvedba Galilejevega instrumenta daljnogleda ali teleskopa ter njegov pomen za znanstveno raziskovanje in za kopernikansko interpretacijo ter razumevanje Galilejevih kozmoloških odkritij, ki je po vsej verjetnosti celo pomembnejše od samih nebesnih odkritij.
Ključne besede: filozofija, znanost, aristotelizem in platonizem, kopernikanizem, heliocentrični sistem, eksperimentalna metoda, moderna znanost, geometrizacija narave, kozmološke inovacije
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 1784; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (562,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici