Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Sistemizacija dela je pomemben vir konkurenčne prednosti v podjetjih. V proizvodnih podjetjih, kjer se v današnjem času delovni procesi nenehno spreminjajo zaradi tehnološkega napredka, ima sistemizacija še večjo vrednost. Stari procesi se izboljšujejo, nekatere tehnike postanejo zastarele in se ne uporabljajo več, ustvarjajo se nove metode in nove naprave za izvajanje dela, vse to pa se dogaja hitro in brez premora. Zato so podjetja prisiljena te spremembe spremljati in jih vključiti v delo, vendar to ni vedno enostavno. V diplomskem projektu smo preučili sistemizacijo in vse potrebne elemente za izvedbo. Opredelili smo namen sistemizacije, njeno vsebino in kako se lahko uporabi. Na podlagi analize delovnih mest je mogoče ustvariti nova delovna mesta ali jih preoblikovati, nepotrebna delovna mesta pa se lahko ukinejo. Tako kot se spreminjajo procesi, se ob njih spreminja tudi zahtevnost delovnih mest, ki vpliva na določanje osnovne plače. Obravnavan je problem v izbranem podjetju, kjer zaradi hitrosti in velikega števila sprememb sistemizacija ni bila smiselna in se je sistem samo dopolnjeval. To pa je povzročilo nepreglednost sistema, ki ni bil več primeren za uporabo. Spremembe je treba prikazati v opisih delovnih mest, da imajo zaposleni vse informacije o poteku dela, odgovornostih, nalogah itd. Primerni opisi delovnih mest pa so osnovna podlaga za določanje zahtevnosti in posledično tudi primerne plače, kar je tudi osrednja tema raziskovalnega dela diplomskega projekta.
Ključne besede: sistemizacija, analiza, zahtevnost, opis dela, plačni sistem.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2020; Ogledov: 1468; Prenosov: 296
Celotno besedilo (794,88 KB)

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pomen nagrajevanja za zaposlene. Nagrade zaposlenim predstavljajo potrditev za uspešno opravljeno delo in motivacijo za nadaljnje delo. Le dobro zasnovan sistem plač in nagrajevanja lahko pripomore k želenim rezultatom in spodbudi zaposlene, da v večji meri dosegajo cilje podjetja. Oblike nagrad so različne, potrebno je ugotoviti, katere so najbolj primerne glede na kadrovsko strukturo ter delovno okolje podjetja. Pomemben faktor predstavljajo tudi podeljevalci nagrad oziroma vodje, njihova naloga je, da nagrade pravično porazdelijo med zaposlene in s tem omogočajo tudi dobre odnose in pozitivno delovno klimo. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo prestavili osnovne teoretične pojme, ki so vezani na nagrajevanje, predstavili proces oblikovanja sistema nagrajevanja, vrste in oblike nagrad ter nagrajevanje v povezavi z delovno uspešnostjo in motivacijo. V empiričnem delu smo raziskovali sistem nagrajevanja v Banki X s pomočjo anketnega vprašalnika. Postavili smo 6 hipotez, ki smo jih s statistično analizo potrdili ali ovrgli. Glede na ugotovitve raziskave je sistem nagrajevanja v Banki X potreben celovite prenove. Predlagali smo, da se sistem poenostavi, tako da bo razumljiv za vsakega posameznika, potrebno je uvesti novo razmerje med fiksnim in variabilnim delom plače za zaposlene v trženju in na bančnih okencih ter ločeno za ostale zaposlene, uvesti nova merila in kriterije za nagrajevanje ter nove oblike nematerialnih nagrad. Najbolj pomembno je, da se zagotovi pravičnost in transparentnost novega sistema, ki bo za vse enak ne glede na njihovo naravo dela.
Ključne besede: - nagrajevanje - delovna uspešnost - zaposleni - motivacija - plačni sistem - banka
Objavljeno v DKUM: 01.03.2018; Ogledov: 1776; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: V Sloveniji je uveljavljen enotni plačni sistem javnega sektorja, s katerim so enotno urejene plače vseh zaposlenih v javnem sektorju, torej javnih usluţbencev in funkcionarjev. Plačni sistem javnega sektorja temelji na Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in na njegovi podlagi sprejetih predpisih ter kolektivnih pogodbah. ZSPJS določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, pri čemer le - te določa tudi za uveljavitev stimulativnosti plač. Kot enega izmed ciljev zasleduje ZSPJS tudi cilj vzpostavitve fleksibilnega plačnega sistema, ki bo višino plač bolj povezoval z učinkovitostjo in rezultati dela. Na podlagi navedenega je predmet moje magistrske naloge proučitev delovne uspešnosti javnih usluţbencev v drţavnih organih in upravah lokalnih skupnosti s ciljem zagotovitve fleksibilnega in stimulativnega plačnega sistema. Fleksibilnost in stimulativnost plačnega sistema javnega sektorja se v ZSPJS zagotavlja s pomočjo različnih mehanizmov, ki omogočajo nagrajevanje nadpovprečne delovne uspešnosti javnih usluţbencev preko napredovanja javnih usluţbencev, preko izplačila dela plače za delovno uspešnost, preko določitve dodatnih dni dopusta na podlagi delovne uspešnosti, kakor tudi preko drugih nedenarnih nagrad javnim usluţbencem, ki bi naj javne usluţbence spodbujali k večji učinkovitosti in delovni uspešnosti. V nalogi tako podajam odgovor na vprašanje, ali je plača javnega usluţbenca v veljavnem plačnem sistemu skozi variabilni del plače ustrezno povezana z rezultati dela oz. z delovno uspešnostjo javnega usluţbenca. Zaradi tesne povezanosti nagrajevanja delovne uspešnosti javnih usluţbencev z avtonomijo in svobodo managerjev v javnem sektorju, v nalogi proučujem moţnosti managerjev glede ustreznega nagrajevanja delovne uspešnosti javnih usluţbencev. Za potrebe primerjave v magistrski nalogi predstavljam tudi ureditev nagrajevanja delovne uspešnosti javnih usluţbencev skozi variabilni del plače v Republiki Hrvaški in v Zvezni republiki Nemčije, kjer zakonodaja ravno tako kot pri nas predvideva moţnost nagrajevanja nadpovprečne delovne uspešnosti javnih usluţbencev.
Ključne besede: javni uslužbenec, javni sektor, plača, plačni sistem, delovna uspešnost, variabilni del plače, nagrajevanje, management javnega sektorja
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 2265; Prenosov: 232
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo spremembo plačnega sistema v večjih organizacijah kot kompleksen, dinamičen problem, saj je na eni strani opredeljena dinamika zaposlenih oz. prehodi med posameznimi razredi, ki so časovno pogojeni, na drugi strani pa finančni učinek spremembe plačnega sistema. Predstavljen je razvoj modela po principu sistemske dinamike in ob upoštevanju povratnih zank v kompleksnem organizacijskem sistemu. Razvoj modela je predstavljen po posameznih fazah, ki jih je potrebno pri spremembi ali uveljavitvi novega plačnega sistema obvezno upoštevati. Na razvitem modelu je bilo uporabljenih več različnih scenarijev, s katerimi smo pokazali vpliv izbrane strategije ter soodvisnost in medsebojni vpliv vseh drugih spremenljivk, ki vplivajo na končni rezultat. Za scenarije in simulacije so bili uporabljeni podatki iz konkretne organizacije s 1245 zaposlenimi. Razviti model omogoča poslovodstvu, da predvidi finančne učinke novega, spremenjenega plačnega sistema v prihodnosti in omogoči izbiro variante, ki zadosti vhodnim zahtevam, hkrati pa zagotavlja finančno vzdržnost v okvirnem obdobju prihodnjih 20 let
Ključne besede: plačni sistem, modeliranje, simulacija, povratna zanka, sistemska dinamika.
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 2061; Prenosov: 150
Celotno besedilo (862,86 KB)

Opis: Diplomska naloga je integracija dveh programov. Prvi je spletna aplikacija za vnos in obdelavo podatkov o opravljenem delu, katerega produkt so tudi dokumenti kot so odreditev nadur, nalog za nadurno delo, nalog za službeno potovanje in ostali povezani s plačo delavca, zato jih interno imenujemo plačni dokumenti. Drugi program je elektronsko dokumentno središče, ki vložene dokumente med drugim opremlja tudi z internimi certifikati. Nezadovoljivo stanje je tiskanje dokumentov iz prvega programa in ročno podpisovanje plačnih dokumentov, saj se pojavlja več problemov oziroma možnosti za izboljšavo. Največji problem nastane zaradi zamudnosti obstoječega poteka dela, saj je potrebno dokumente fizično prenašati od enega do drugega podpisnika. Posledično je prihajalo do ustih dogovorov z naknadnim podpisovanjem dokumentov, kar je pravno nepodprto. Poleg tega je prihajalo tudi do neujemanja elektronskih podatkov s podatki na natisnjenih dokumentih. Z integracijo omenjenih dveh programov omogočimo hitro podpisovanje in hrambo vedno ažurne verzije dokumenta v obliki, ki bo vedno dostopna vsem kompetentnim osebam. Dodatne prednosti, ki jih pridobimo z integracijo so še zmanjšanje potrebe po tiskanju dokumentov in njihovi hrambi, vpogled dokumenta s katere koli lokacije, ki omogoča uporabo dokumentnega središča in dodatna kontrola pri pravilnosti vnesenih podatkov za obračun plač. Vse to vodi v znižanje neposrednih in posrednih stroškov nastalih v celotnem procesu od evidentiranja do obdelave podatkov, ki sestavljajo te dokumente.
Ključne besede: integracija, elektronski dokumenti sistem, digitalni certifikat oz. elektronski podpis, parafiranje, plačni dokumenti
Objavljeno v DKUM: 21.12.2011; Ogledov: 2127; Prenosov: 161
Celotno besedilo (2,06 MB)