| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
POLOŽAJ IN VLOGA VZGOJITELJA/VZGOJITELJICE V VRTCU V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM
Elvira Lakić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Položaj in vloga vzgojitelja/vzgojiteljice v vrtcu v Sloveniji in na Švedskem so predstavljene nekatere značilnosti slovenskega in švedskega nacionalnega vzgojno-izobraževalnega programa, ki se izvaja v vrtcih v obeh državah glede na veljavne kurikule. V diplomskem delu so predstavljeni tudi nekateri veljavni zakoni, ki veljajo za vrtce obeh držav. Zakoni posredno ali neposredno vplivajo na vlogo in položaj pedagoškega delavca v vrtcu in ga lahko pri delu omejujejo ali pa njegovo delo spodbujajo in mu dajejo primerne pogoje za kreativno delo z otroki. Za zbiranje empiričnih podatkov se je uporabilo skupaj 91 anketnih vprašalnikov, 46 izpolnjenih v Sloveniji in 45 izpolnjenih na Švedskem. Na vprašalnike so odgovarjale diplomirane vzgojiteljice obeh držav. V teoretičnem delu sta predstavljena kurikula za vrtce obeh držav, ki predstavljata osnovo za delo v vrtcih tako v Sloveniji kot na Švedskem. Nadalje so predstavljeni nekateri zakoni: Zakon o minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo, Zakon o financiranju ali sofinanciranju vrtcev ter zakon, ki določa normative za število otrok v skupini v vrtcu. V empiričnem delu so grafično predstavljeni in interpretirani odgovori vzgojiteljic obeh držav. Ugotovitve kažejo, da imajo švedske vzgojiteljice v primerjavi s slovenskimi kolegicami precej višje plače, manjše število otrok v skupini, se s starši otrok veliko bolje razumejo, preživijo dnevno več časa zunaj kot slovenske vzgojiteljice, pa imajo še vseeno več komentarjev in predlogov za izboljšanje svojega delovnega mesta in načina dela. Podobni odgovori anketiranih vzgojiteljic pa so bili pri delovnem času vrtca, v katerih so anketirane delale, in pri vprašanju o tem, ali jih je šolanje dobro pripravilo na delo. Pri slednjem vprašanju večina vzgojiteljic obeh držav meni, da so na fakulteti pridobile zadostna znanja in izkušnje za delo v vrtcu.
Ključne besede: vzgojitelj/vzgojiteljica, vrtec, Slovenija, Švedska, primerjalna študija, kurikulum, prostor, plačilo staršev, število otrok
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 5343; Prenosov: 607
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
ODPIS DAVKOV V DAVČNEM POSTOPKU
Andreja Šubernik Jerič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov, t.j. pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek, državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, varovanje podatkov pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije in z izvajanjem mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov. Davčni zavezanci plačujejo davke od svojih dohodkov, dobička, kapitala, premoženja in prometa državi oziroma občini, katero morajo izpolniti v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Plačani davki, prispevki in druge obvezne dajatve, za katere je skrbnik in nadzornik Davčna uprava Republike Slovenije, so prihodki proračuna države, proračunov občin, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Posamezni instituti, ki jih omogoča Zakon o davčnem postopku, pa se lahko zavezancu davek odpiše, delno odpiše, odloži oziroma dovoli obročno plačilo davka. V nalogi bom tako ugotavljala in raziskovala, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče davčnim zavezancem, fizičnim osebam odpisati, delno odpisati, odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka, katerega plačilo bi lahko ogrozilo njihovo preživljanje ali preživljanje njihovih družinskih članov, Ugotavljala in raziskovala bom tudi, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka davčnim zavezancem, ki opravljajo poslovno dejavnost, v primeru, ko bi jim zaradi plačila davka, lahko nastala hujša gospodarska škoda. Ob tem pa ne bom prezrla posebnih primerov odloga in obročnega plačevanja davka davčnih zavezancev.
Ključne besede: davčni zavezanec, davek, davčni urad, davčni postopek, akontacija davka, davčni odtegljaj, odločba, obresti, obrazec vloge, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, odpis davka, delni odpis davka, odlog davka, obročno plačilo davka
Objavljeno: 17.03.2010; Ogledov: 2211; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
MOTIVIRANJE IN NAGRAJEVANJE PRODAJALCEV VRTNEGA CENTRA KALIA MARIBOR
Martina Fras, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Konkurenca je v današnjem času vedno močnejša, zato je toliko bolj pomembno, da se podjetja čim bolj potrudijo zadovoljiti potrebe in želje svojih kupcev ter najti načine za pridobitev novih. Da pa lahko to dosežejo, morajo najprej dobro poskrbeti za svoje zaposlene, še posebej prodajalce, ki imajo neposreden stik s kupci. Dober in zadovoljen prodajalec mora biti primerno motiviran, saj le tako svoje delo opravi najboljše in vanj vloži največ truda, kar v končni obliki prinese podjetju tudi najboljše rezultate. Podjetje ima na razpolago več različnih načinov, kako primerno motivirati svoje prodajalce, pri tem pa ima pomembno vlogo tudi vodja prodajalne, saj le on najbolje pozna vsakega posameznika. Ker se prodajalci med seboj razlikujejo, ni mogoče vsakega motivirati na enak način. Čeprav je najpogostejši motivacijski dejavnik denar, so tudi ostali dejavniki zelo pomembni, kot na primer prijetno delovno okolje in prijazen kolektiv. Podjetja morajo prav tako zagotoviti svojim prodajalcev primerna usposabljanja in izobraževanja, da so primerno pripravljeni za svetovanje in pomoč kupcem, ki postajajo vedno zahtevnejši. Zelo pomemben dejavnik zadovoljnih prodajalcev so tudi nagrade in primeren ter pravičen sistem nagrajevanja. Tudi tukaj prevlada finančna oblika nagrajevanja, torej plačilo posameznikove uspešnosti in dodatek za nadurno delo, šele za tem sledijo priznanja, plakete, prijazni pozdravi, pohvale in razne nagrade v obliki izletov ali večerij. Takšne dodatne stimulacije lahko zelo pozitivno vplivajo na prodajalce, saj bi svoje delo opravili veliko bolje, kot v primeru, kadar takšne nagrade niso na voljo. Prejetje takšne nagrade vsakemu posamezniku tudi različno pomeni. Za nekoga je to potrditev dobrega dela in truda, spet drug razume takšno nagrado kot nek dokaz sebi in ostalim, da je svoje delo uspešno opravil, za nekoga pa je to le nagrada, ki ji ne pripisuje velikega pomena. Našo raziskavo tega področja smo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki se je nanašal le na prodajalce Vrtnega centra Kalia Maribor. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so njihovi najpomembnejši motivacijski dejavniki, ali so prodajalci zadovoljni s svojim delom, plačilom in sistemom nagrajevanja ter kakšne oblike nagrad bi najraje prejeli.
Ključne besede: Ključne besede: management prodaje, motivacija, motivacijski dejavniki, plačilo, sistem nagrajevanja, nagrada, prodajalci.
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 2014; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (610,33 KB)

6.
POMEN SPREMEMB ZDDV-1 V GRADBENIŠTVU, NA PRIMERU PODJETJA VILKOGRAD D.O.O.
Alja Vouk, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je povzeti spremembe davčne zakonodaje po 1. 1. 2010 v gradbeništvu in na konkretnem primeru podjetja Vilkograd d.o.o. in vpliv teh sprememb tudi proučiti. Osredotočila sem se predvsem na novosti ZDDV-1, ki med drugim uvajajo mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Te spremembe so močno vplivale na poslovanje gradbenih podjetij. Na podlagi analize obračunov pred in po spremembah sem ugotovila, da te veliko prispevajo k izboljšanju likvidnosti gradbenih podjetij.
Ključne besede: davki, davek na dodano vrednost, gradbena dejavnost, gradbene storitve, stopnja DDV, obveznost za plačilo DDV, terjatve do države iz naslova DDV, obračunani DDV, vstopni DDV, obračun DDV-O, likvidnost
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 2495; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

7.
SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALI
Denis Kiralj, 2010, diplomsko delo

Opis: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države. SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Ključne besede: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 1781; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

8.
ANALIZA UKREPOV BOJA PROTI UTAJAM DDV V LUČI SODNE PRAKSE SODIŠČA EVROPSKE UNIJE
Jožica Češnovar, 2014, magistrsko delo

Opis: Delo temelji na analizi sodne prakse Sodišča EU s področja ukrepov držav članic EU v boju proti utajam DDV in zlorabam sistema DDV, in sicer ukrepa odvzema pravice iz sistema DDV, ukrepa solidarne odgovornosti za plačilo tujega davka, ukrepov za obravnavo shem nezakonitega davčnega optimiranja in nekaterih ukrepov s področja odmere in pobiranja DDV. Našteti ukrepi so v nalogi predstavljeni v kontekstu celote ukrepov v boju proti utajam DDV, ki so bili od leta 2006 dalje sprejeti na ravni EU in v Sloveniji. Posebna pozornost je namenjena institutu solidarne odgovornosti za plačilo tujega davka, institutu vračila DDV v posebnih primerih in institutu predložitve instrumenta zavarovanja izpolnitve DDV. Naloga predstavlja tudi aktualno slovensko davčno in sodno prakso s področja boja proti utajam DDV in razmišljanja avtorice o ključnih dilemah bodoče davčne in sodne prakse ter DDV zakonodaje s tega področja.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, ukrepi v boju proti utajam DDV in zlorabam sistema DDV, sodna praksa Sodišča EU s področja boja proti utajam in zlorabam DDV, solidarna odgovornost za plačilo tujega davka, vračilo DDV v posebnih primerih, posebni primeru predložitve instrumenta zavarovanja izpolnitve DDV.
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1302; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

9.
MEDNARODNI PLAČILNI PROMET
Sonja Majerič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar predstavlja mednarodni plačilni promet in plačilna tveganja, ki se pojavljajo pri poslovanju in način njihove omejitve pri posameznih oblikah plačil. Poslovna in bančna praksa sta oblikovali vrsto inštrumentov plačila in zavarovanja plačil, ki nudijo učinkovito zavarovanje interesov tako kupca kot prodajalca. Zelo je pomembno poznavanje možnosti zavarovanja plačil, pri čemer je cena posameznega inštrumenta odvisna od njegove učinkovitosti. V podjetju, ki sodeluje v mednarodnem poslovanju, je izrednega pomena znanje o možnostih zavarovanja plačilnega tveganja, saj je njegov obstoj odvisen od uspešnosti izterjatve dolgov, ki jih ima do pogodbenih partnerjev. Bitka za konkurenčnost med podjetji na prostoru, ki ga imenujemo trg, je neusmiljena. Zato je treba biti pozoren na vse vidike poslovanja in prežati na vsa tveganja, ki ogrožajo podjetje. Vlaganje v znanje na področju zavarovanja tveganj naj ne bo le strošek za podjetja, temveč investicija, ki prinaša gotov dobiček.
Ključne besede: Ključne besede: plačilni promet, mednarodno plačilo, swift, target, eba, sepa, plačilni instrumenti, zavarovanja plačil, tveganja v mednarodnem plačilnem prometu, akreditiv, inkaso, ček, menica, garancija
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 1597; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

10.
OBVEZNOSTI KUPCA IN SANKCIJE PRODAJALCA PO DUNAJSKI KONVENCIJI-ANALIZA SODNE PRAKSE
Klara Zorko, 2011, diplomsko delo

Opis: Kupčevi temeljni obveznosti po CISG sta plačilo kupnine in prevzem blaga in sta kot taki določeni v 53. členu CISG. Vendar pa ima lahko kupec tudi druge (tj. dodatne obveznosti), če sta se stranki zanje dogovorili v pogodbi. Teh konvencija sicer ne ureja, ampak le predvideva možnost dogovora strank o tem. Obveznosti plačila kupnine je v CISG namenjeno kar šest členov in je tako zelo podrobno urejena. CISG tako ureja problematiko vsebine same obveznosti plačila in jo tako v 54. členu podrobneje opredeljuje. Nadalje se posveča tudi primeru nedoločene ali nedoločljive cene in to ureja v 55. členu. V 57. členu se CISG posveča kraju plačila kupnine, v 58. členu pa času plačila kupnine. V 59. členu razrešuje dilemo o zahtevi za plačilo in določa, da zahteva za plačilo ni pogoj za dospelost. Prevzem dobave je urejen le v enem členu, ki to obveznost podrobneje opredeljuje. Pravna sredstva prodajalca so urejena v členih od 61 do 65. CISG. V 61. členu so našteta pravna sredstva, ki jih ima prodajalec na voljo. Ob branju te določbe lahko dobimo vtis, da je uporaba sredstva mogoča ne glede na vrsto kršitve, vendar pa 64. člen vsebuje posebni ureditvi za kršitev obveznosti plačila ali kršitev obveznosti prevzema, 65. člen pa ureja posebno pravno sredstvo pri prodaji s specifikacijo.
Ključne besede: CISG, obveznost, plačilo kupnine, prevzem dobave, pravna sredstva
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1615; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (340,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici