SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
INFORMACIJSKA INTEGRACIJA PLAČILNIH SISTEMOV
Mihaela Požek, 2009, diplomsko delo

Opis: Področje plačilnih sistemov v osnovi temelji na ustrezni informacijski podpori, ki zagotavlja opravljanje storitev plačilnega prometa ter izpolnjuje zahteve glede varnosti in standardov pri delovanju plačilnih sistemov. Plačilni sistemi so v razvitih gospodarstvih pomemben del finančne infrastrukture, saj omogočajo poravnavo denarnih obveznosti, ki nastanejo pri poslovanju ekonomskih subjektov in s tem vplivajo na splošno stabilnost in učinkovitost gospodarstev. Informacijske integracija na področju plačilnih sistemov zahteva visoko razvito informacijsko tehnologijo, ki podpira standarde, upošteva pravila delovanja in varnosti pri poslovanju. Razvoj informacijske tehnologije in proces globalizacije evropskega gospodarstva sta dejavnika, ki v bančni sektor prinašata novosti in razvoj novih oziroma izpopolnjenih storitev plačilnega prometa. Pomemben projekt v okviru informacijske integracije plačilnih sistemov je vzpostavitev delovanja plačilnega sistema SEPA, ki nudi storitev opravljanja plačilnega prometa v evrih vsem uporabnikom znotraj Evrope pod enakimi pogoji za vse transakcije tako znotraj državnih meja kot za čezmejna plačila. Začetek delovanja sistema SEPA je bil januarja 2008, ko so banke strankam ponudile prve SEPA plačilne instrumente — SEPA plačilne kartice, sicer je popolna uvedba projekta SEPA predvidena do konca leta 2010. Poudariti velja, da projekt SEPA prinaša pomembne prednosti za poslovanje podjetjih in posameznikov. SEPA prinaša večjo konkurenco, kar omogoča cenejše in dostopnejše opravljanje storitev plačilnega prometa, prinaša tehnične inovacije in vseevropsko standardizacijo. Z vidika banke je sicer začetni ekonomski vpliv negativen, kajti zmanjšujejo se prihodki iz naslova opravljenih storitev plačilnega prometa in tudi stroški prehoda na novo infrastrukturo so visoki. Kljub vsemu projekt SEPA velja za dolgoročno investicijo, ki bo prinašala pozitivne ekonomske učinke. Storitve bank bodo izpopolnjene in s časoma bodo banke nudile tudi nove storitve, kar bo vsekakor na ravni celotnega evropskega gospodarstva prinašalo pozitiven vpliv.
Ključne besede: plačilni sistemi, plačilni instrumenti, SEPA, standardi na področju plačilnih sistemov, informacijska integracija, finančna integracija
Objavljeno: 08.12.2009; Ogledov: 1292; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (383,32 KB)

2.
UVEDBA INFORMACIJSKE PODPORE ZA SEPA NA PRIMERU KREDITNIH PLAČIL
Branka Merhar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana uvedba informacijske podpore za SEPA na primeru kreditnih plačil v poslovni banki. Temo za diplomsko nalogo sem izbrala sama predvsem zaradi aktualnosti in želji po novih znanjih, ki sem jih ob pisanju diplomske naloge tudi pridobila. V diplomski nalogi je prvem delu opisano delovanje plačilnih sistemov kot so potekali pred uvedbo projekta SEPA v Sloveniji. Opisani so plačilni sistemi, ki so omogočali izvajanje domačega plačilnega prometa, kakor tudi plačilni sistemi, ki so omogočali izvajanje čezmejnega nakazovanja plačil. V drugem delu diplomske naloge je predstavljen projekt SEPA (Single Euro Payments Area - Enotno območje plačil v evrih, ki ga je v ta namen vzpostavila Evropska centralna banka. V projekt SEPA so se vključile tudi slovenske banke, ki kot članice in pod okriljem Združenja bank Slovenije, na nacionalnem nivoju sodelujejo v projektu. V praktičnem delu je prikazana organizacija projekta v banki ter aktivnosti banke, ki so tesno povezane z aktivnostmi na nacionalnem nivoju projekta ter izvedba uvedbe informacijske podpore na primeru kreditnih plačil za implementacijo v SEPA shemo kreditna plačila v poslovni banki. Predstavljene so aktivnosti, ki jih je poslovna banka morala izvesti, da je izpolnila vse pogoje za uspešno vključitev v SEPA shemo kreditna plačila. V zadnjem delu naloge je predstavljena oceno o napredku vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih, predvsem za shemo kreditna plačila. Enotno območje plačil v evrih – SEPA pomeni izboljšanje učinkovitosti in standardizacijo domačega in čezmejnega plačilnega prometa. Z uveljavitvijo SEPA plačilnih shem bo notranji in čezmejni plačilni promet potekal na enakih osnovah in standardih ter se izvajal po enakih postopkih, ne glede na to v kateri drzavi znotraj SEPA ima stranka transkacijski račun oziroma preko katerega izvajalca opravlja svoj plačilni promet.
Ključne besede: Plačilni sistemi, SEPA, SEPA sheme in okvir, kreditna plačila SEPA, plačilni sistemi SEPA, nacionalni program SEPA, Banka Slovenije, Združenje bank Slovenije, plačilni promet banke, migracija, ocena uvedbe.
Objavljeno: 06.05.2011; Ogledov: 1628; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
INTEGRACIJA ELEKTRONSKIH PLAČILNIH SISTEMOV V EVROPSKI UNIJI NA PRIMERU PROJEKTA SEPA
Sebastjan Slemenik, 2011, diplomsko delo

Opis: Plačilni sistemi so temelj finančnega sistema vsake države. Njihovega pomena se zaveda tudi Evropska unija, saj vseh pozitivnih učinkov skupnega trga ni mogoče doseči brez enotnega vseevropskega plačilnega sistema malih vrednosti. Cilj projekta SEPA je, da je prebivalcem in podjetjem omogočeno negotovinsko plačevanje v evrih z uporabo enega samega bančnega računa in enega samega niza plačilnih instrumentov, kjer koli znotraj območja SEPA, enako enostavno, varno in učinkovito kot znotraj državnih meja. Povezava elektronskega izdajanja in prejemanja računov ter elektronskega bančništva je tisti ključ, ki bi lahko zagotovil uveljavitev SEPA plačil pri uporabnikih. Banke elektronske račune zlahka povežejo z rešitvami elektronskega bančništva, ob tem pa imajo že vzpostavljena ustrezna komunikacijske omrežja, ki zagotavljajo ustrezno varnost. Veliko število uporabnikov elektronskega bančništva upnikom omogoča velik doseg plačnikov, za izmenjavo podatkov (elektronskih računov) pa lahko služi infrastruktura plačilnih sistemov. Slovenski bančni sektor je med uspešnejšimi pri uvedbi projekta SEPA, saj je do konca leta 2010 dosegel migracijo skoraj polovico vseh kreditnih plačil v SEPA kreditna plačila.
Ključne besede: plačilni sistemi, SEPA, elektronsko poslovanje, e-računi
Objavljeno: 22.08.2011; Ogledov: 906; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (671,69 KB)

4.
PRIMERJAVA SPLETNIH PLAČILNIH INSTRUMENTOV ZA FIZIČNE OSEBE
Sašo Bezjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Za ekonomski tržni sistem je pomembno, da ima vzpostavljen varen in zanesljiv plačilni sistem. Plačilni sistem se oblikuje glede na potrebe trga in more rast trga dohajati, zato je pomembno, da je pri tem zmožen nuditi stabilnost in varnost. Udeleženci plačilnih sistemov so centralna banka, poslovne banke in druge kreditne institucije. Primarna funkcija centralne banke je izdaja gotovine, poslovna banke pa sprejemajo depozite in dajejo posojila. Plačilni sistem je skupek postopkov, pravil, instrumentov in standardov, ki se uporabljajo za poravnavo obligacijskih postopkov. V Evropi je sistem TARGET2 nadomestil plačilni sistem TARGET. To je bruto sistem poravnave v realnem času, preko katerega banke obdelujejo plačilne naloge. Slovenija je vključena v ta sistem od leta 2007. Evropske države še so vključene v plačilne sisteme EURO1, STEP2 in SEPA. Pomemben del plačilnega sistema so plačilni instrumenti. Delimo jih na gotovinska in negotovinska plačila. Po pravni obliki pa jih delimo na kreditna in debetna plačila. Največ maloprodajnih poslov se plača z gotovino, negotovinska plačila pa predstavljajo največji del celotne vrednosti plačil v današnji ekonomiji. Za plačevanje spletnih storitev se uporabljajo spletni plačilni instrumente. Delimo jih na sisteme lastniških računov in sisteme na osnovi bančnih računov. Spletni plačilni instrumenti na osnovi lastniških računov omogočajo interne transakcije brez posredovanja banke, pri sistemih bančnih računov pa transakcije potekajo preko računov, ki so v lasti bank. Vsi plačilni instrumenti uporabljajo varnostne elemente, ki zagotavljajo varnost in zasebnost pretoka podatkov. Spletni plačilni instrumenti, ki so trenutno na voljo, so plačilne storitve elektronskega bančništva, plačilne kartice, e-denarnice in Moneta. Plačilne instrumente smo med seboj primerjali s pomočjo primerjalne tabele, kjer smo uporabili različne kriterije in tako ugotovili prednosti in slabosti določenih spletnih plačilnih instrumentov.
Ključne besede: plačilni sistemi, plačilni instrumenti, target2, euro1, step2, sepa, spletni, elektronski, spletni plačilni instrumenti, elektronski denar, spletna banka, spletna denarnica, e-denarnica, moneta, plačilne kartice
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1000; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (626,91 KB)

5.
VKLJUČEVANJE E-RAČUNOV IN NJIHOV VPLIV NA ELEKTRONSKE PLAČILNE SISTEME
Mateja Osterc, 2013, magistrsko delo

Opis: Poslovanje v tradicionalni obliki počasi izgublja svoj pomen, se poslavlja, zamenjali so ga novi sodobni načini, ki so znatno hitrejši, učinkovitejši, dopuščajo manj napak in omogočajo večji pregled nad delovanjem in poslovanjem podjetja. Konkurenca ima zelo velik vpliv na uspeh podjetij, ki morajo pri svojem poslovanju za obstoj uporabiti vsa možna orodja, s katerimi lahko poenostavijo in izboljšajo poslovanje ter prikažejo konkurenčne prednosti. Elektronsko poslovanje in z njim izdajanje e-računov je velik korak na tej poti k dosegu ciljev.
Ključne besede: e-računi, elektronsko poslovanje, SEPA, plačilni sistemi, okoljske prednosti, papirna oblika
Objavljeno: 11.03.2014; Ogledov: 723; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
VKLJUČEVANJE PLAČILNIH SISTEMOV V SPLETNO BANČNIŠTVO
Boris Lanjšček, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujem spletno bančništvo. To temo sem si izbral zato, ker me zanima ravno takšna oblika bančništva. Spletno bančništvo je za banke postalo nepogrešljiv del poslovanja. Zaradi velike konkurence in obstoja na tržišču morajo banke nenehno spremljati spremembe, trende, ki se pojavljajo na področju spletnega bančništva in se nanje tudi hitro odzvati. Spletno bančništvo omogoča uporabniku hitro, varno in kakovostno opravljanje bančnih storitev. Vse več ljudi uporablja opravljanje bančnih storitev preko spletnega bančništva, saj jim le-ta omogoča 24-urno dostopnost, vse dni v letu, dostop do spletnih strani bank od kjerkoli in cenovno ugodnost. Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu želim predstaviti razvoj spletnega bančništva na splošno. V nadaljevanju opisujem oblike in delovanje spletnega bančništva v Sloveniji, storitve in vrste, prednosti in slabosti ter varnost in prihodnost spletnega bančništva. V drugem delu opisujem plačilne in poravnalne sisteme v Sloveniji ter vključenost v vseevropske plačilne sisteme. V tem delu opisujem tudi pomen in strukturo bančnih oznak, BIC-kode in transakcijski račun. Dotaknil sem se tudi teme enotnega območja plačil v evrih (SEPA), neprekinjenega poslovanja plačilnih in poravnalnih sistemov ter nadomestil za opravljanje plačilnih storitev. V zaključku drugega dela sem še opisal vodenje računov za komitente ter vidike vodenja računov. V tretjem delu opisujem spletno bančništvo NLB, d. d., Ljubljana, ki je namenjeno pravnim osebam in zasebnikom. Na začetku najprej na splošno predstavim NLB, d. d., Ljubljana, nato pa podrobneje opisujem funkcionalnost spletnega bančništva NLB Proklik, in sicer: namen in prednosti, osnovne pogoji za delo, varnost, oblike, storitve, ki jih nudi NLB Proklik, pametno kartico, opravila, stroške poslovanja. Spletno bančništvo predstavlja prihodnost bančnih storitev, nujno potrebno pa je predvsem z vidika časa in denarja. Živimo v času stresnih služb in hitrega tempa življenja, kar je pa poglavitni razlog za vstop v svet spleta.
Ključne besede: spletno bančništvo, sodobne tržne poti, plačilni in poravnalni sistemi, SEPA, varnost spletnega bančništva, pametna kartica, NLB Proklik.
Objavljeno: 15.06.2016; Ogledov: 311; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
ČEZMEJNA KREDITNA PLAČILA V SISTEMU SEPA
Gregor Marinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Projekt SEPA je nastal kot posledica uvedbe enotne valute Evro znotraj Evropske unije. SEPA uživa močno politično in regulatorno podporo institucij Evropske unije. Prva plačilna storitev, ki je bila implementirana z uporabo SEPA infrastrukture, so bila SEPA čezmejna kreditna plačila. Predstavljajo začetek in temelj finančnih transakcij malih vrednosti med uporabniki plačilnih storitev znotraj članic monetarne unije. Za namene standardizacije in avtomatske obdelave, se je pri snovanju sporočil in procesov uporabil standard ISO 20022, ki ne predpisuje podrobnosti procesa ampak način, kako proces modelirati. Glavne prednosti od uvedbe SEPA čezmejnih kreditnih plačil uživajo uporabniki plačilnih storitev, saj so se za njih znižale provizije in čas izvedbe transakcij. Te prednosti so dosežene na račun velikih finančnih investicij v infrastrukturo in prenovo informacijskih sistemov bank, ki so bila potrebna za implementacijo.
Ključne besede: SEPA, kreditna plačila, enotno območje plačil, ISO 20022, UNIFI, plačilni sistemi
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 384; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici