Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Plačilna nedisciplina dolžnikov narašča in velika večina upnikov se znajde pred vprašanjem, kako učinkovito priti do poplačila svojih terjatev. Ko klasični pisni ali ustni opomini ne zaležejo več, upniki posežejo po sodni izvršbi, ki se lahko opravi z različnimi sredstvi izvršbe, odvisno od okoliščin posameznega primera. Pri izterjavi denarnih terjatev ima upnik na voljo tudi izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Bistvo te izvršbe je, da sodišče s sklepom naloži organizaciji za plačilni promet, da blokira dolžnikova denarna sredstva na računu, v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi. Praviloma po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, organizacija za plačilni promet ta znesek tudi izplača upniku. Omenjeno področje izvršbe je bilo z novelami večkrat posredno ali neposredno spremenjeno z namenom izboljšanja postopka, vendar se v praksi še vedno pojavljajo določene nejasnosti.
Ključne besede: izvršba, upnik, dolžnik, denarne terjatve, organizacije za plačilni promet, denarna sredstva
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1893; Prenosov: 232
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet se v praksi pojavlja kot eno izmed najpogosteje uporabljenih izvršilnih sredstev. K temu zagotovo napeljuje dejstvo, da je postopek izvršbe s tem izvršilnim sredstvom nekoliko enostavnejši in hitrejši, kar pritegne upnike, ki si želijo čimprejšnjega poplačila terjatve, hkrati upniku nastanejo tudi manjši začetni stroški, ki jih je sprva dolžan sam založiti. Po fazi dovolitve izvršbe, ostane manj izvršilnih dejanj, ki so potrebna za izvršitev terjatve, izvršba se opravi z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo, kar sodišče naloži organizaciji za plačilni promet le z enim sklepom. Poplačilo upnika je celo možno še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, seveda ob izpolnitvi določenih pogojev. V kolikor ima dolžnik na svojem računu rubljiva sredstva, je lahko upnik še najhitreje poplačan. Po drugi strani se postavlja vprašanje učinkovitosti tovrstne izvršbe, saj je le malo primerov, da bi se poplačilo upnika izvedlo takoj, bolj pogosto se pojavljajo primeri, da je dolžnik prezadolžen, da na račun ne prejema rubljivih sredstev, da organizacije za plačilni promet zapirajo račune. V diplomskem delu tako predstavljam prednosti in slabosti oziroma pomanjkljivosti tovrstne izvršbe, probleme, s katerimi se upniki soočajo in hkrati nekatere morebitne rešitve. Posebej predstavljam rubež pri organizacijah za plačilni promet, predvsem z vidika pravic, ki se z njim upniku zagotavljajo. Poudarek je tudi na vlogi organizacije za plačilni promet ter njeni odgovornosti. Nadalje predstavljam pojem zavarovanja upnikove terjatve pred njeno prisilno izterjavo ter možnosti zavarovanja upnika s predhodno in začasno odredbo. Za zaključek diplomskega dela predstavljam nekatere možnosti varstva upnika, ki mu jih poleg nacionalne zakonodaje zagotavlja zakonodaja EU, in sicer Uredba UEIN in Uredba UEPN.
Ključne besede: izvršba, rubež, prenos, organizacija za plačilni promet, predhodna odredba, začasna odredba, evropski izvršilni naslov, evropski plačilni nalog
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1923; Prenosov: 221
Celotno besedilo (514,16 KB)

Ključne besede: elektronsko poslovanje, Internet, računalniške mreže, trgovanje, WWW, verige, povezanost, infrastruktura, HTML, Hypertext Markup Language, client/server, odjemalec/strežnik, Intranet, Extranet, orodja, software, programska oprema, rešitve, marketing, trženje, strategija trženja, prodaja, prodaja na drobno, uporaba računalnika, računalništvo, podpora, logistika, promocija, varstvo podatkov, računalniško izmenjavanje podatkov, inteligentni sistemi, intelektualna lastnina, plačilni sistemi, plačilni promet, plačilni instrumenti, navidezne organizacije, virtualna resničnost, poslovno okolje, mednarodno poslovanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1306; Prenosov: 48
Povezava na celotno besedilo

Opis: Slovenski bančni sitem je v zadnjih letih po svetovni krizi doživel korenite spremembe. Banke ne dajejo več brezglavih kreditov, nekatere dražijo svoje storite, da bi lajšale slabitve, ki so posledica preteklih let. So pa tudi izjeme, ki so znale racionalno razpolagati s svojimi sredstvi pred in med gospodarsko krizo ter imajo danes filozofijo ustvarjanja dobička tako, da so najcenejši, bodisi glede provizij položnic bodisi stroškov vodenja računa, in še bi lahko naštevali. V diplomskem seminarju smo opisali in pojasnili organizacijski vidik plačevanja položnic v slovenskem bančnem sistemu. Zbrali smo cene provizij položnic za vse banke, ki se nahajajo v mestu Maribor, ter ovrednotili in analizirali rezultate. Ugotovili smo, da ima mesto Maribor veliko število različnih bank v primerjavi z drugimi manjšimi slovenskimi mesti. Glede na zbrane rezultate in analize se lahko prebivalec mesta odloči za najcenejšega ponudnika in letno privarčuje veliko vsoto denarja.
Ključne besede: organizacija, organiziranost slovenskih bank, cena provizije položnice, plačilni promet SEPA
Objavljeno v DKUM: 24.03.2014; Ogledov: 1421; Prenosov: 96
Celotno besedilo (2,47 MB)

Ključne besede: gospodarsko pravo, podjetniško pravo, zakonodaja, Velika Britanija, obligacijsko pravo, odgovornost, korporativno pravo, pravni sistemi, delovna organizacija, družbe, partnerstvo, premoženje, vrednostni papirji, pogodbe, trgovinske pogodbe, plačilni promet, plačila, potrošnik, solventnost, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1586; Prenosov: 60
Povezava na celotno besedilo