Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine ter njen vpliv na gospodarstvo. Brez mednarodnega gospodarskega sodelovanja držav si ne moremo predstavljati uspešnega razvoja in popolnega zadovoljevanja potreb po dobrinah. Danes si bolj kot kadarkoli prej nobeno nacionalno gospodarstvo ne more privoščiti izolacije od ostalega sveta. Izraza, kot sta svetovno gospodarstvo in globalna vas, nakazujeta, da smo vsi na tem planetu odvisni drug od drugega. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili nastanek in razvoj mednarodne trgovine. Tehnološki napredek in odprava ekonomskih, logističnih, pravnih ter miselnih ovir so pripomogli pri nastanku procesa, ki ga danes imenujemo globalizacija. Globalizacija je torej zgodovinski proces pospešene integracije svetovnega gospodarstva, ki v ožjem smislu vključuje trgovinske in finančne tokove, v širšem pa gibanje ljudi in znanja. Razsežnost mednarodne trgovine je ustvarila potrebo po usklajevanju zakonov, pravil, običajev ter navad mednarodnega poslovanja. Leta 1995 je bila s ciljem zagotavljanja svobodne in nemotene trgovine med državami ustanovljena Svetovana trgovinska organizacija (WTO). Danes so Združene države Amerike, Evropska unija ter Kitajska največje udeleženke v svetovni trgovini z več kot 10 % deležem celotne svetovne trgovine. V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na gospodarstvi Slovenije in Bosne in Hercegovine. Podrobneje smo analizirali in opredelili značilnosti makroekomskega, poslovnega in investicijskega okolja ter dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Posebej nas je zanimala mednarodna aktivnost omenjenih držav ter opredelitev glavnih trgovinskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovinski partnerji Slovenije (Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Francija) sočasno tudi največji trgovinski partnerji BiH. Nadalje smo v tretjem delu opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in BiH. Predstavili smo politične in gospodarske odnose med državami ter meddržavne sporazume, ki podpirajo sodelovanje in prispevajo k znižanju ovir pri poslovanju. Podrobno smo predstavili blagovno menjavo med državami v obdobju 2004–2014 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je rast izvoza iz Slovenije v BiH nižja kot rast izvoza BiH v Slovenijo. V empiričnem delu magistrske naloge smo uporabili analitični pristop. Z metodo deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalce ((BDP, uvoz, izvoz, inflacija, brezposelnost, neposredne tuje investicije, obrestna mera) za obdobje 2004–2014. Z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalci Slovenije in BiH.
Ključne besede: mednarodna trgovina, globalizacija, plačilna bilanca, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Bosna in Hercegovina
Objavljeno v DKUM: 16.12.2016; Ogledov: 1963; Prenosov: 160
Celotno besedilo (2,74 MB)

Ključne besede: plačilna bilanca, neposredno poročanje, podatkovno skladišče
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 1468; Prenosov: 16

Ključne besede: gospodarska rast, javne finance, mednarodne finance, krize, uspešnost, ZDA, primanjkljaj, proračuni, plačilna bilanca, svet, recesije, ekonomski razvoj, ekonomska zgodovina, perspektive, gospodarstvo, predvidevanje, finančni trg, prihodnost, ekonomski sistemi, makroekonomija, kapital, zunanja trgovina, neposredne tuje investicije, mednarodno poslovanje, pogoji gospodarjenja, finance, Azija, mednarodne primerjave, regulacija, reševanje problemov, spremembe
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2000; Prenosov: 75
Celotno besedilo (892,36 KB)

Ključne besede: gospodarstvo, mednarodne primerjave, Slovenija, Slovaška, ekonomska politika, ekonomska reforma, reforme, gospodarska rast, zaposlenost, bruto domači proizvod, kazalniki, indikatorji, uspešnost, ekonomski sistemi, prebivalstvo, kupna moč, primanjkljaj, proračuni, plačilna bilanca, ekonomski razvoj, ekonomska zgodovina, zunanja trgovina, izvoz, uvoz, partnerstvo, mednarodni trg, pretok blaga, kapital, zunanja trgovina, mednarodno poslovanje, pogoji gospodarjenja, regulacija, spremembe
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 2130; Prenosov: 168
Celotno besedilo (673,50 KB)

Opis: Češka Republika je tipična država na prehodu. To pomeni, da v vseh ekonomskih pogledih dohiteva razvite države, kot je bruto domač proizvod, stopnje inflacije, konkurenčnost, liberalizacija mednarodne trgovine itd. Lahko rečemo, da je kot država na prehodu, zelo uspešna pri tem, saj je moč opaziti vedno boljše rezultate. Znižala je stopnje inflacije, povečala konkurenčnost države z raznimi ekonomskimi in strukturnimi spremembami, povečala svoj bruto domač proizvod ter na splošno postala vse bolj privlačna za tuje investitorje. Vse te spremembe, skozi katere je šla, se odražajo tudi na deviznem tečaju. Poleg vsega naštetega pa je imela vpliv tudi Češka nacionalna banka s svojo monetarno politiko in sistemom deviznega tečaja. Tako kot vse razvite države je tudi Češka prešla na sistem fleksibilnih tečajev in centralna banka je določila inflacijsko ciljanje kot njen glavni cilj. Razlog tiči v čim hitrejši priključitvi v Evropski monetarni sistem in prevzemu evra. Devizni tečaj ima tudi vpliv na tekoči del plačilne bilance, za razlago tega pa lahko uporabimo elastičnostno teorijo, ki pravi da ima relativna sprememba deviznega tečaja vpliv na spremembo odnosa med domačimi in tujimi cenami ter posledično na trgovinsko menjavo države s tujino.
Ključne besede: nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, tekoči račun, elastičnostni pristop, plačilna bilanca
Objavljeno v DKUM: 21.12.2010; Ogledov: 2671; Prenosov: 308
Celotno besedilo (1,63 MB)