| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 228
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
UREDITEV DIREKTNE OBREMENITVE V OKVIRU SEPA
Brigita Klander, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj programa SEPA je preoblikovati sedanji razdrobljeni trg v enoten domači trg za plačilne storitve v evroobmočju, ki ne razlikuje čezmejnih in domačih plačil. To sproži odstranitev vseh tehničnih, pravnih ter komercialnih preprek v trenutnem plačilnem trgu. SEPA bo prinesla številne prednosti in spremembe za prav vse udeležence. Potrošnik bo potreboval le en transakcijski račun, s katerega bo lahko opravljal kreditna plačila in direktne obremenitve kjerkoli v evro območju. Trgovci bodo lahko sprejeli katerokoli plačilno kartico z enim samim terminalom, kar bo tudi zmanjšalo njihove stroške. SEPA bo pomagala podjetjem poenostaviti njihov poslovni menedžment. Vse finančne transakcije bodo lahko opravljene z enega bančnega računa in z uporabo plačilnega instrumenta SEPA. Bankam bo omogočila širitev poslovanja in konkurenčnost na evropski ravni, saj bo lahko vsaka banka ponudila svoje storitve vsakemu v evro območju, brez dodatnih stroškov. Projekt SEPA se je začel v maju 2002 z belo knjigo. Pomembno leto za Slovenijo predstavlja zagotovo 2004, ko se je viziji SEPA pridružila tudi ZBS in postala enakopravni član EPC. V okviru ZBS se srečujejo različni interesi in mnenja bank, tako tudi glede tega, ali s projektom SEPA zamujamo ali ne. Ne glede na različna mnenja bank smo lahko enotni, da je SEPA realnost, ki jo lahko uresničujemo le organizirano s postavljeno in potrjeno projektno organizacijo. S postavitvijo projektne organizacije in dodelitvijo nalog in pristojnosti posameznim nosilcem se je zaključila prva faza načrtovanja in priprav. V drugi fazi prehajamo na implementacijo in razvoj. SEPA bo resnično zaživela le s konstruktivnim delom in sodelovanjem prav vsakega posameznega subjekta znotraj projektne organizacije. Zavedamo se lahko, da slovenski bančni trg obsega (le) 0,5 % evropskega trga. Pojavlja se vprašanje o obvladovanju bančne likvidnosti v novem evrskem prostoru. A to ni edino vprašanje. Pomembno je vprašanje varnosti, pa problem tarif ter stroškov in varstvo konkurence in potrošnikov. Prav z vsem se bo potrebno soočiti. Najlepše bi bilo, da bi se predstavili s kakovostno in inovativno ponudbo na ravni SEPA in bi s tem pritegnili obseg drugih držav. Največja bojazen, ki visi nad nami, pa je zagotovo, če banke pričakovanj ne bodo uresničile in bodo iz glavnih »igralcev« v (slovenskih) plačilnih sistemih postale (v pogojih SEPA) uporabniki storitev tujih bank. Si to lahko privoščimo?
Ključne besede: projekt SEPA, direktna obremenitev, kreditna plačila, kartična plačila, plačilni sistem, TARGET
Objavljeno: 19.06.2009; Ogledov: 1615; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (588,72 KB)

92.
INFORMACIJSKA PODPORA E-PLAČEVANJA S POUDARKOM NA INFORMATIZACIJI DIREKTNIH OBREMENITEV PRI PRORAČUNSKIH UPORABNIKIH
Igor Ferk, 2009, diplomsko delo

Opis: Novi plačilni instrumenti so na področju plačilnega prometa prinesli veliko novosti in poenostavitev. Za vse udeležence v plačilnem prometu je direktna bremenitev zagotovo eden od enostavnejših in zanesljivejših načinov plačevanja ponavljajočih obveznosti. Za vključitev upnika v sistem direktnih bremenitev je potrebno zelo malo. Strojna oprema, internetna povezava in digitalna potrdila so praviloma že na voljo zaradi osnovnega plačilnega prometa proračunskega uporabnika. Ob tem je potrebno le še prilagoditi informacijski sistema in izvesti nekaj manjših organizacijskih sprememb. Zaradi tehnološke zastarelosti Uprave za javna plačila proračunski uporabniki do nedavna niso imeli možnosti izkoristiti celotne palete novih plačilnih instrumentov na enoten način, vendar zadnje pospešene prilagoditve programskih rešitev na UJP kažejo na svetlejšo prihodnost na tem področju. Da bi DB zaživela v polni meri bodo morale banke približati storitve upnikom in dolžnikom. Zaradi poenotenih standardov v proračunu je to priložnost, ki je ne gre zamuditi. Zaradi načrtovane uvedbe SEPA v naslednjih letih obstoječe informacijske rešitve za obdelavo direktnih bremenitev ne bodo dolgo v uporabi.
Ključne besede: direktna bremenitev, plačilni instrumenti, avtomatska bremenitev, masovna plačila, proračunski uporabniki, javna uprava, Septima d.o.o.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 1557; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (992,83 KB)

93.
INFORMATIZACIJA PLAČILNIH SISTEMOV NA PRIMERU PROJEKTA SEPA
Andreja Pušnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Za sodobno tržno gospodarstvo je značilno, da je odvisno od učinkovitega in zmogljivega plačilnega sistema. Osnovna naloga vsakega plačilnega sistema je, da olajša poravnavo denarnih obveznosti, ki nastanejo pri poslovanju ekonomskih subjektov, ter zagotoviti varen, hiter in učinkovit prenos sredstev. Za plačilne sisteme je značilno, da se nenehno izboljšujejo in izpopolnjujejo. Pomemben korak v razvoju plačilnih sistemov je projekt SEPA. Ko govorimo o projektu SEPA, govorimo o enotnem območju evrskih plačil. Pomeni, da gre za območje, kjer bodo lahko občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah izvajali in prejemali plačila v evrih, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvaja znotraj posamezne države ali med državami območja SEPA. Tovrstna plačila se bodo izvajala pod enakimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji, ne glede na geografsko območje. Pravila in standardi SEPA ne pomenijo le izboljšanja učinkovitosti in standardizacije čezmejnega prometa, temveč posegajo tudi na področje plačilnega prometa v evrih znotraj nacionalnih meja. S tem se omogoča uveljavitev pogojev za večjo učinkovitost in konkurenčnost med bankami na področju opravljanja plačilnega prometa. SEPA bo prinesla številne prednosti. Z vidika potrošnikov je prednost SEPA v tem, da bodo plačilne storitve postale bolj univerzalne in predvidljive. Z enim samim računom bo lahko potrošnik operiral v katerikoli državi evroobmočja, na način, kot to sedaj počne doma. Trgovci bodo lahko sprejeli kartice vseh držav SEPA. Ekonomija obsega bo povzročila padec stroškov za trgovce, prav tako se bo procesiranje med bankami in trgovci poenostavilo. Podjetja bodo z združitvijo upravljanja plačil in likvidnosti na enem mestu prihranila denar in čas. Za banke prinaša SEPA številne prednosti, te bodo imele možnost razviti inovativne produkte, vstopiti na nove trge ... Verjetno si po letu 2010 ne bomo več znali predstavljati Evropske unije brez SEPA. Ta projekt je šele začetek skupnega trga na področju plačil.
Ključne besede: plačilni sistem, SEPA, kreditna plačila, direktne obremenitve, gotovina, kartična plačila, SIMP, STEP2.
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 1601; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (709,51 KB)

94.
VPLIV SEPE NA POSLOVANJE S TRANSAKCIJSKIM RAČUNOM PODJETJA
Alenka Orbović, 2009, diplomsko delo

Opis: SEPA (Single Euro Payments Area) — enotno obmocje placil v evrih je obmocje, kjer bodo lahko posamezniki, podjetja ter ostali ekonomski subjekti opravljali ter spremljali placila v evrih znotraj clanic Evropske unije kakor tudi v Islandiji, Liechtensteinu, Švici in na Norveškem. Pri tem ne bo prihajalo do razlik. Vsi bodo imeli enake pogoje, obveznosti in pravice. SEPA prinaša veliko prednosti, kajti komitent bo potreboval le en transakcijski racun, iz katerega bo lahko opravljal storitve. SEPA bo prinesla obcutno izboljšanje na gospodarskih trgih in bo zahtevala spremembe v bancnem, javnem in tudi v zasebnem sektorju. Izboljšala bo ucinkovitost in avtomatizacijo procesov placilnega prometa, ki bo znižal stroške same obdelave nalogov. Vpliv poslovanja s SEPO že kaže rezultate, saj je zniževanje stroškov prineslo ekspanzijo cezmejnih placil in tudi domacih. Uporaba le — teh se že kaže v hitrosti, kvaliteti ter ucinkovitosti placil.
Ključne besede: SEPA, KREDITNA PLAČILA, DIREKTNE OBREMENITVE, PLAČILNE KARTICE, GOTOVINSKO POSLOVANJE
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 1335; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (892,32 KB)

95.
VZPOSTAVITEV ENOTNEGA OBMOČJA PLAČIL V EVRIH V SLOVENIJI
Sanela Fazlić, 2009, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji še nismo dobro pozabili prehoda na evro, ko smo se že začeli intenzivno pripravljati na uvedbo enotnega območja plačil v evrih imenovanega SEPA. Temeljni kamen za delovanje enotnega evrskega plačilnega prostora je bil postavljen z Lizbonsko startegijo leta 2000. Ključni element nove strategije je vzpostavitev enotnega plačilnega prostora s spremljajočo zakonodajo in mehanizmi, ki bodo omogočili enake pogoje, preglednost in visoko konkurenčnost poslovanja za vse gospodarske subjekte in državljane Evrope. Območje SEPA lahko opredelimo regionalno in vsebinsko. Regionalno obsega 31 evropskih držav, in sicer 16 evrskih držav, 11 držav EU, ki še niso prevzele evra, ter Švico, Norveško, Liechtenstein in Islandijo. Z vidika storitev pa SEPA obsega kreditna plačila, direktne obremenitve, bančne kartice in gotovino. SEPA prinaša znatne ekonomske učinke in priložnosti, saj bo pospešila konkurenco in inovacijo ter izboljšala pogoje za potrošnike. Potrebno je prilagoditi prakso bančništva ter spremeniti navade udeležencev plačilnega prometa v vseh državah območja SEPA. Cilj SEPA bo dosežen, ko bodo občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah plačevali in prejemali plačila v evrih enako učinkovito, enostavno in varno, ne glede na to, ali se bodo taka plačila izvajala znotraj posamezne države EU ali med državami EU. Končni cilj je torej, da postane Evropa do leta 2011 najbolj dinamično in najbolj konkurenčno, na znanju in inovativnosti temelječe gospodarstvo na svetu. SEPA je do leta 2011 živ proces, ki je v nenehnem spreminjanju in dopolnjevanju. Po letu 2011 pa tudi ne bo miru: eSEPA, mobilna plačila, e-račun..
Ključne besede: SEPA, euro območje, plačilna infrastruktura, direktna obremenitev, kreditna plačila, kartična plačila, gotovina.
Objavljeno: 26.03.2010; Ogledov: 1238; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (566,53 KB)

96.
STRES V UPRAVI RS ZA JAVNA PLAČILA
Tanja Kukec-Karanovič, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: K pisanju magistrskega dela z naslovom Stres v Upravi RS za javna plačila nas je spodbudilo dejstvo, da v službi telefoni nenehno zvonijo, nabira se nepregledana elektronska pošta, šef nam nalaga nove in nove naloge zaradi »naše sposobnosti, hitrosti in iznajdljivosti«. Dnevne obveznosti in delovne naloge se povečujejo, zato je časa vedno manj. Ko pa pridemo domov nas čakajo obveznosti, kot so kuhanje, pospravljanje, starševske dolžnosti, skrb za stare starše, ki so pomoči potrebni. Na koncu ugotovimo, da ima dan premalo ur, da bi lahko postorili vse kar je potrebno. Potem razmišljamo kaj od naštetega naj izpustimo in čemu se naj odpovemo, ali kaj naj naredimo hitreje, da si bomo utrgali košček časa samo zase, za sprehod, masažo ali kakršno koli sprostitev. V zadnjem desetletju se o stresu veliko razpravlja, ker živimo v času, ko je tempo življenja vedno hitrejši in nam naš čas ne dopušča več trenutkov zase, za sprostitev, zabavo in razmišljanje. Dnevno se soočamo z novimi nalogami, zadolžitvami, obremenitvami in pritiski, ki v nas povzročajo stres. Tekmovalni duh, ki je v nas samih in se izraža na vseh področjih našega življenja, pa stvari samo še poslabša. V čim krajšem času želimo narediti čim več in čim bolje. Včasih nam je stres pomagal pri preživetju, danes pa nam predvsem uničuje zdravje. Pojavlja se na vseh področjih človekovega življenja: v službi, doma, v prostem času. Dnevne delovne zahteve se širijo, zato je potrebno nenehno hitenje in prilagajanje. Čas nam teče vedno hitreje, ker želimo opraviti vedno več opravil v tistem času, ki ga imamo na razpolago. Vedno več stvari želimo narediti v čim krajšem času, zato ker jih tudi drugi ali pa zato, da bomo boljši od drugih. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V prvem poglavju teoretičnega dela je opisana zgodovina stresa. V drugem delu je opisan stres na delovnem mestu, ki je postal v zadnjem času zaradi nenehnega hitenja in nalaganja dodatnih obveznosti hladen, negostoljuben in zahteven prostor. Tehnični razvoj in razvoj informacijske tehnologije, od nas zahteva uvajanje novih tehnologij, običajno brez ustreznih prilagoditev in usposobitev. Življenjski ritem in način življenja od nas zahtevajo popolno predanost. Na delovnem mestu je pomembna delovna storilnost, naših nadrejenih ne zanimajo individualne težave in stres, ki smo mu izpostavljeni. Stres na delovnem mestu lahko povzročijo prevelike zahteve in izpostavljenost različnim dejavnikom stresa, kot so konflikt vrednot, nezadostno nagrajevanje, individualne delovne zahteve, vloge v organizaciji, organizacijska kultura, razvoj kariere in odnosi v organizaciji. Skrajna posledica preobremenjenosti na delovnem mestu je izgorevanje, ki lahko privede tudi do smrti. Stres ni vedno nekaj slabega, ravno nasprotno, v manjši količini je stres lahko zdrav. Zavedati se je potrebno, da je zaznavanje o vzrokih stresa prvi in zelo pomemben korak k njegovemu učinkovitemu obvladanju. Pomaga lahko že, če se nad problem dvignemo in ga pogledamo z večje razdalje in se vprašamo, zakaj stres v resnici doživljamo. Ali si sami ustvarjamo stres po nepotrebnem? Ali smo zadovoljni s svojim delom? Ljudje si namreč pogosto zastavljamo nedosegljive cilje in prekratke roke ali pa si zastavimo preveč ciljev hkrati. Ko je obremenitev duše in telesa prevelika, se pojavijo prvi znaki izgorevanja. Ker pa stresa v vsakdanjem življenju ne moremo izločiti in se mu ne moremo izogniti, se moramo z njim sprijazniti in se navaditi na življenje z njim. Z njim se moramo soočiti in ga čim bolj nadzorovati, obvladati, ukrotiti in izkoristiti sebi v prid. Dovzetnost za stres je stvar posameznika in izhaja iz pomanjkanja sposobnosti, da bi se odzval na nek zunanji izziv. Uprava RS za javna plačila je pričela s svojim delovanjem prvega julija 2002, po ukinitvi Agencije RS za plačilni promet. Danes je poslovanje Uprave RS za javna plačila urejeno preko Urada UJP, s sedežem v Ljubljani, ki vodi
Ključne besede: Ključne besede: stres, Uprava Republike Slovenije za javna plačila, zdravje, dnevne obveznosti, delovne naloge, sindrom izgorevanja, stres na delovnem mestu
Objavljeno: 28.10.2010; Ogledov: 2698; Prenosov: 1

97.
AVTOMATIZACIJA PLAČIL ZAVAROVALNIŠKIH STORITEV
Igor Jevšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavil problematiko plačil zavarovalniških storitev na tistih prodajnih mestih oz. pri zastopnikih na terenu, ki za sprejemanje plačilnih kartic niso opremljeni z elektronskimi čitalniki. Banke so iz uporabe umaknile ročne odtiskovalnike plačilnih kartic, zato bi bilo potrebno vse zastopnike opremiti z elektronskimi čitalniki. Ker tega povsod ni mogoče storiti, je nastal t. i. virtualni pos terminal ali Vpos. Vpos, ki je predstavljen v diplomski nalogi, deluje na intranetnih straneh ZM in je nastal kot eden izmed možnih načinov rešitve plačevanja zavarovalniških storitev prek spleta. Vpos pravzaprav izrablja tehnologijo delovanja obstoječe e-trgovine ZM. Razlika med klasično e-trgovino in Vpos je, da pri klasični e-trgovini stranka izbira izdelke/storitve z vnaprej določenim bistvenim parametrom — ceno. Vpos pa je spletno mesto, kjer zastopnik ceno določa glede na vsakokratni posel. Ker zavarovanje, sklenjeno z Vpos ne zahteva ročnega vnosa podatkov v bazo ZM, lahko govorimo o določeni avtomatizaciji postopka, odpade pa tudi strošek zaposlenega. V praksi se je izkazalo, da ta rešitev ne potrebuje več nadgradnje. Anketa, opravljena med zastopniki in strankami je pokazala na problem, da Vpos zastopniki v veliki večini v praksi ne uporabljajo. V primerjavi z elektronskimi čitalniki je postopek plačila zamudnejši, strankam pa je potrebno zaradi uporabe novih tehnologij razlagati postopek plačila prek spleta. Z individualnim pristopom, dodatnim izobraževanjem ter ob določeni proviziji bi bilo mogoče zastopnike vzpodbuditi k množičnejši uporabi Vpos, s tem pa bi določene postopke, ki se sedaj opravljajo ročno, avtomatizirali in s tem posledično zmanjšali stroške, ki bremenijo Zavarovalnico Maribor.
Ključne besede: Plačila, zavarovalniške storitve, avtomatizacija
Objavljeno: 26.08.2010; Ogledov: 1059; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (889,17 KB)

98.
PRIMERJAVA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Nastja Kramer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Naredili smo primerjavi dveh med sabo zelo podobnih držav glede stopnje gospodarske razvitosti. Prišli smo do spoznanja, da sta si tudi preučevana Zakona o davku na dodano vrednost zelo podobna in to samo zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, saj državi kot članici zavezujejo njene temeljne pogodbe, med drugim tudi Šesta direktiva, ki vsebuje temeljne predpise s področja DDV. Prav zaradi tega državi uporabljata enako kreditno metodo za izračun DDV-ja. Prav tako so obdavčljive transakcije pri obeh državah enake, tudi bistvo v definiciji davčnega zavezanca je podobno, glede kraja in časa obdavčitve razlik ni. Najbolj izstopajoča razlika med zakonoma je v davčni stopnji posamezne države. Slovenija ima dve davčni stopnji, splošno 20 % in znižano 8,5 %. Portugalska pa ima tri davčne stopnje, splošno 21 %, vmesno 13 % in znižano 6 %. Velika razlika je tudi v obdavčenju hrane in alkohola v trgovinah in restavracijah. Pri oprostitvah pride do manjših razlik pri oprostitvah za dejavnosti, ki so v javnem interesu. Prav tako pride do manjših razlik pri vračilu DDV glede zneska, pri katerem se vračilo lahko zahteva. Obveznosti davčnih zavezancev so enake v obeh državah, razlika je samo v času, v katerem je potrebno predložiti obračun in v tem, da je davčno obdobje trimesečje v primeru, ko je zavezance v enem letu dosegel obdavčljiv promet blaga/storitev do vključno 210.000 € v Sloveniji ali 650.000 € na Portugalskem. Glede posebnih ureditev imata določene posebne ureditve enake, vsaka država pa ima še kakšno svojo, ki je druga nima. Torej lahko zaključimo, da je veliko podobnosti in malo manj razlik, ki jih ne moremo zanemariti. Čeprav te razlike pa niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih prišlo do večjih prednosti oziroma slabosti za davčne zavezance v posamezni državi, kot tudi ne za državni proračun.
Ključne besede: Računovodske obveznosti, Obračun davka, Obdavčljiv dogodek, Načelo namembnega kraja, Pravna/popolna oprostitev, Blago, Uvoz blaga, Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, Zakon, Države članice, Premičnine, Obveznost plačila, Neprava/delna oprostitev, Načelo države porekla, Obrnjena davčna obveznost, Prodajni kupon, Storitve, Šesta direktiva, Davčni zavezanec, Obveznosti davčnega zavezanca, Oprostitev plačila DDV, Davek na dodano vrednost, Davčna utaja, Davčni zastopnik, Obdavčljive transakcij
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 2759; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (938,61 KB)

99.
VREDNOTENJE USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI PRODAJE V PODJETJU MOTO-NAUTIKA
Leonela Pučko, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti prodaje v podjetju je temeljnega pomena za dobro poslovanje podjetja. Uspešnost podjetja ni odvisna samo od dobička, upoštevati moramo tudi image, zaupanje, zanesljivost in točnost. Uspešnost prodaje je odvisna od inkorporiranja potreb in želja odjemalcev v prodajni proces. Uspešnost je merilo doseganja ciljev z upoštevanjem vložkov. Učinkovitost pa je merilo doseganja ciljev ne glede na vložke ( napori, stroški, sredstva). Pri vrednotenju uspešnosti in učinkovitosti prodaje v podjetju Moto-nautika sem analizirala uspešnost prodaje za obdobje štirih let. Po dobljenih podatkih iz analiz sem ugotovila, da podjetje posluje učinkovito in uspešno, vendar je treba posvečati večjo pozornost nižanju prodajnih stroškov, iskati izboljšave, možnosti za napredek in razvoj, potrebno je biti v koraku s časom. Tako bomo zagotovili še naprej uspešno in učinkovito poslovanje prodajne funkcije.
Ključne besede: uspešnost, učinkovitost, management prodaje, revizija prodaje, dobičkonosnost, prodajne cene, plačila, zadovoljstvo odjemalcev
Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 1965; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (690,73 KB)

100.
ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA)
Darja Godler, 2010, diplomsko delo

Opis: Enotno območje plačil v evrih (angl. Single Euro Payments Area) oz. SEPA je območje kjer se plačuje in prejema plačila v evrih znotraj Evrope. SEPA tako v prvi vrsti pomeni evroobmočje, območje držav članic Evropske unije, ki so prevzele evro kot skupno valuto, saj plačila potekajo v evrih. Plačila se izvajajo tako znotraj državnih meja kot čezmejno, pod enakimi pogoji z enakimi pravicami in obveznostmi za vse, ne glede na to kje se nahajajo. Pri oblikovanju SEPA je imela pomembno vlogo zakonodaja Evropske unije, še posebej Uredba 2560/2001. Ta gradi na integriranem trgu plačilnih storitev in učinkoviti konkurenci. Govori o tem, da ni razlikovanja med plačili v evrih, pa naj bodo ta čezmejna ali znotraj države. Uredba je močno posegla v prihodke ponudnikov plačilnih storitev v segmentu čezmejnih plačil, ob tem pa za ta plačila niso bili na voljo postopki, ki bi omogočali enako učinkovito poravnavo, kot je bila na voljo znotraj posamezne države. V letu 2002 so največje evropske banke sprejele strategijo vzpostavitve SEPA, se jasno zavezale temu cilju ter sprejele splošno strategijo za dosego ciljev SEPA. Novi plačilni instrumenti, ki jih bodo banke ponudile svojim strankam, bodo temeljili na plačilni shemi SEPA kreditnih plačil, plačilni shemi SEPA direktnih obremenitev in SEPA kartičnem okviru. Razvoj nacionalnih trgov evrskih plačil malih vrednosti je spodbudil prenovo, utrditev in preureditev prejšnjih načinov dela. Vsa plačila v evroobmočju so z uvedbo SEPA postala domača ter dosegajo takšno raven varnosti in učinkovitosti, ki je najmanj enaka prej najbolje delujočim nacionalnim plačilnim sistemom.
Ključne besede: SEPA, evroobmočje, Uredba 2560/2001, plačilna shema SEPA kreditna plačila, plačilna shema SEPA direktne obremenitve, SEPA kartični okvir, varnost, kakovost.
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 1327; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici