| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 230
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Plačna neenakost med spoloma
Tanja Plevčak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam pravne vidike problematike plačne neenakosti med spoloma s poudarkom na zakonski ureditvi načela enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, njegovem uresničevanju v praksi ter nekaterih posledicah, ki jih s seboj prinese pomanjkljivo izvrševanje oziroma neizvrševanje načela. Plačna enakost moških in žensk je ena od temeljnih vrednot in ciljev tako na evropski kot mednarodni ravni. Kljub številnim zakonodajnim aktom, ki na evropski, mednarodni ter nacionalni ravni določajo enakost spolov ter konkretneje – plačno enakost, se v Evropski uniji še vedno spopadamo z relativno visoko plačno vrzeljo med spoloma. Na ravni Evropske unije se kot kazalnik plačne vrzeli uporablja neprilagojena plačna vrzel (angl. Unadjusted Gender Pay Gap), ki predstavlja harmoniziran kazalnik razlik v plačah med spoloma in je podana z razliko med povprečno bruto urno postavko zaposlenih moških in žensk kot delež od povprečne bruto urne postavke zaposlenih moških. Neprilagojena plačna vrzel pomeni, da ni prilagojena v skladu z nacionalnimi razlikami v zvezi z merljivimi individualnimi značilnostmi moških in žensk, ki bi utegnile pojasniti del plačne razlike, zato prikazuje splošno stanje neenakosti moških in žensk na trgu dela. Takšne značilnosti se med drugim nanašajo na tradicijo v izbiri izobrazbe ter karierne odločitve moških in žensk, neravnovesje med spoloma pri delitvi družinskih obveznosti, sposobnost pogajanja in visoke feminiziranosti del s krajšim delovnim časom. Po drugi strani pa prilagojena plačna vrzel kljub temu ne pojasni dobršnega dela plačne razlike med spoloma, kar je domnevno rezultat čiste plačne diskriminacije. Problematika plačne neenakosti velja za kompleksno področje, obstoj katerega tvori množica dejavnikov, kot so spolni stereotipi in poklicna segregacija, slabše vrednotenje dela žensk, slabi pogoji za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ekonomske krize, nepreglednost plačnih sistemov ter nenazadnje plačna diskriminacija oziroma nezadostno izvrševanje načela enakega plačila v praksi. V tem pogledu gre za širši pojem od koncepta enakega plačila za enako in enakovredno delo, neizvajanje katerega predstavlja zgolj enega od dejavnikov za pojav te problematike. Evropska komisija se skladno s svojimi pristojnostmi in sprejetjem številnih dokumentov že vrsto let zavzema za zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma. S svojimi priporočili, strategijami in smernicami usmerja države članice pri pravilni uveljavitvi in uporabi že obstoječih pravil, ki se nanašajo na plačno enakost med spoloma. Prav tako je Sodišče Evropske unije skozi vrsto sodnih odločb pojasnjevalo obseg in omejitve uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti. Kljub temu se plačna neenakost med spoloma zmanjšuje počasi, ponekod stagnira ali pa se še povečuje. Mednarodna organizacija dela celo ocenjuje, da bomo s trenutnim pristopom zmanjševanja plačne vrzeli popolno plačno enakost med spoloma dosegli šele v roku 70 let. Slovenija se uvršča med države članice Evropske unije z najmanjšo plačno vrzeljo, vendar je zaskrbljujoče to, da ravno v Sloveniji plačna vrzel narašča najhitreje. Načelo enakega plačila je sicer izrecno urejeno v delovnopravni zakonodaji, natančneje v 133. členu Zakona o delovnih razmerjih, ki je v tesni povezavi s 6. členom, v okviru katerega je prepovedana tako neposredna kot posredna diskriminacija na podlagi katerekoli osebne okoliščine, torej tudi spola in glede vseh aspektov zaposlitve, vključno s plačo in drugimi prejemki iz delovnega razmerja. Problematika plačne vrzeli pa se stopnjuje v tretjem življenjskem obdobju v obliki še večje pokojninske vrzeli, stopnja tveganja revščine starejših žensk pa je v Sloveniji med večjimi v Evropski uniji.
Ključne besede: Načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti, plačna diskriminacija, neprilagojena plačna vrzel, pokojninska vrzel, učinek steklenega stropa
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 474; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Primerjalna analiza mobilnega bančništva Nove kreditne banke Maribor in Abanke
Andreja Hujdec, 2019, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko si ljudje skušamo prihraniti marsikatero pot in čas. To nam omogočajo vse tehnologije, ki danes obstajajo in so skoraj vsakomur dosegljive. Ena od takšnih je pametni telefon, ki nam omogoča mnogo stvari, tudi to, da z njim plačamo položnice. Zato sem se v svojem diplomskem projektu odločila opredeliti mobilno bančništvo. Teoretičen del se nanaša predvsem na mobilno bančništvo, ki sem ga opredelila v nekaj odstavkih. Na kratko sem predstavila načine, s katerimi se zagotavljajo mobilne bančne storitve. V nadaljevanju sledijo zapisi začetkov mobilnega bančništva in kako se je vse skupaj začelo v Sloveniji. Predstavila sem še značilnosti, storitve, prednosti in slabosti mobilnega bančništva, varnost in pa kako se uporabljajo mobilne aplikacije. Na koncu sem navedla in na kratko opisala še trende. V drugem, analitičnem, delu sem se osredotočila na dve slovenski banki, to sta Abanka in Nova kreditna banka Maribor. Najprej sem ju na kratko predstavila in opisala njuno zgodovino, nato pa sem se osredotočila na mobilni aplikaciji, ki se imenujeta Abamobi in mBANK@net. Za obe mobilni banki sem opisala uporabnost, značilnosti in funkcionalnosti. Na tej podlagi sem naredila primerjalno analizo.
Ključne besede: Mobilno bančništvo, digitalno plačevanje, SMS-plačila, mobilne aplikacije, mBANK@net, abamobi.
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 389; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (444,31 KB)

3.
Odlog in obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primerih hujše gospodarske škode
Milena Derling, 2017, magistrsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 1. odstavku 102. člena omogoča odlog oziroma obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primerih hujše gospodarske škode in določa, da davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in način za ugotavljanje hujše gospodarske škode so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (PZDavP-2), ki podrobneje ureja izvajanje ZDavP-2, v členih od 40 do 43.a. Na podlagi 2. odstavka 102. člena ZDavP-2, davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih, če davčni zavezanec predloži pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. V 1. odstavku 103. člena ZDavP-2 so določeni posebni primeri odloga oziroma obročnega plačevanja davka. Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 102. člena ZDavP-2, davčni organ lahko dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali dovoli odlog plačila davka za največ 24 mesecev, če davčni zavezanec predloži katerikoli instrument zavarovanja iz 117. člena ZDavP-2 ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.
Ključne besede: davek, davčni organ, davčni zavezanec, poslovni subjekt, odlog plačila davka, obročno plačevanje davka, trajnejša nelikvidnost, izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov, hujša gospodarska škoda
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 666; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (905,00 KB)

4.
RAZVOJ STROŠKOVNEGA MODELA OBRATOVANJA ČISTILNE NAPRAVE ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE
Barbara Šuster, 2016, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo analizirali vse vrste stroškov obratovanja čistilnih naprav za čiščenje odpadnih komunalnih vod (odslej ČN). Naš namen je bil, da ugotovimo vplivnost posameznih vrst stroškov na polno stroškovno ceno. Določili smo 5 vrst najpomembnejših stroškov, ki imajo največji vpliv na polno stroškovno ceno za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Izdelali smo poenostavljeni modelni izračun polne stroškovne cene obratovanja čistilne naprave. Ta poenostavljen stroškovni model lahko služi kot orodje upravljavcem ČN, saj neodvisno od tehnologije čiščenja omogoča dokaj natančen izračun polne stroškovne cene za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Za lažje razumevanje tehničnega vidika obratovanja čistilnih naprav smo najprej preučili postopke čiščenja in procese, ki se izvajajo. Pri tem smo spoznali, da gre pri obratovanju ČN v osnovi za tri faze čiščenja: primarna, sekundarna in terciarna. V nadaljevanju smo opisali vrste tehnologij čiščenja, ki se uporabljajo v sekundarni fazi. Pregledno smo v tabelah ponazorili posamezne vrste stroškov, ki nastajajo v posameznih fazah čiščenja odpadnih komunalnih vod in jih razvrstili glede na različne vrste tehnologij. Glede na spoznanje, da se je Slovenija kot članica Evropske unije obvezala, da svoja pravila in zakonska določila prilagaja strategijam skupne evropske politike, smo zato najprej pregledali vsebine teh določil evropske politike na področju varovanja vod. Osnovne vsebine določil izhajajo iz Okvirne direktive o vodah 2000/60/ES (WFD). Nadalje smo povzeli tista zakonska določila iz veljavnih aktov Slovenije, ki se nanašajo na oblikovanje cen za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod. Pomembni del našega raziskovalnega dela je bila anketa. Izvedli smo anketo v tistih komunalnih podjetjih v Sloveniji, ki upravljajo čistilne naprave za čiščenje odpadnih komunalnih vod. Tako smo dobili informacije o vrstah stroškov, o pomembnosti vpliva posameznih stroškov na vse stroške obratovanja čistilne naprave, o cenah (prodajnih in stroškovnih) za storitve čiščenja odpadnih komunalnih vod ter ostale splošne podatke. Iz podatkov v anketi smo prikazali primerjavo prodajnih in stroškovnih cen v letu 2015. Dokazali smo, s 95% verjetnostjo, da povprečno tri ključne vrste stroškov, tj. stroški električne energije, stroški dela, stroški mulja, skupaj določajo več kot 50% polne stroškovne cene storitev čiščenja odpadnih komunalnih vod. Predstavili smo nekatere usmeritve za optimizacijo stroškov obratovanja ČN, ki jih že uporabljajo na čistilnih napravah v Sloveniji. Gre za izrabo nastajajočega plina, ki nastaja kot stranski produkt pri razpadanju mulja v terciarni fazi in se lahko uporabi kot gorivo za generiranje električne energije. V Evropski uniji se zbirajo podatki o prodajnih cenah javnih storitev, tudi za čiščenje odpadnih komunalnih vod z namenom, da se vzpostavlja primerjava cen javnih storitev in se tako ugotavlja učinkovitost izvajanja v posameznih državah. Na osnovi tega spoznanja smo podali predlog, naj se Slovenija vključi v takšno primerjalno oceno.
Ključne besede: čistilna naprava za čiščenje odpadnih komunalnih vod, Okvirna vodna direktiva Evropske unije, oblikovanje cen javnih storitev za čiščenje odpadnih komunalnih vod, načelo plačila javnih storitev »onesnaževalec plača«, vrste stroškov obratovanja čistilnih naprav, postopki čiščenja, primarna, sekundarna in terciarna faza čiščenja, populacijski ekvivalent, mulj
Objavljeno: 30.03.2017; Ogledov: 1047; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
ODPIS DAVČNEGA DOLGA FIZIČNIM OSEBAM KOT UKREP SOCIALNE POLITIKE
Marko Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavan institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti, kot ukrep socialne politike, pri čemer je izpostavljeno vprašanje smiselnosti ureditve instituta odpisa davčnega dolga v ločenih pravnih virih. Tradicionalno je institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti urejen v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), zakonodajalec pa je v preteklosti odpis davka uredil tudi v specialnih predpisih, kot vzporedno obliko instituta odpisa iz davčnega postopka. Odpis davka je lahko posledica objektivnih okoliščin, ob nastopu katerih ZDavP-2 predpisuje odpis davka, kot posledico prenehanja davčne obveznosti (npr. odpis zaradi neizterljivosti kot posledica smrti zavezanca ali prenehanja pravne osebe, zastaranja pravice do izterjave, odpis zaradi pravnomočnega zaključka insolventnega postopka ali pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, itd.). V navedenih primerih se odpis davka izvede po uradni dolžnosti, brez meritorne odločitve davčnega organa, za izvedbo odpisa pa zadostuje obstoj okoliščin, na katere ZDavP-2 navezuje prenehanje davčne obveznosti. Druga oblika odpisa neporavnanih davčnih obveznosti je odpis zaradi ogroženosti preživljanja. Gre za postopek, ki se opravi na zahtevo stranke, ki zaradi subjektivnih okoliščin (socialnega položaja, zdravstvenega stanja, elementarne nesreče, itd.) ni sposobna izpolniti svoje davčne obveznosti in poravnati odmerjenega oz. obračunanega davka. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja je odraz načela socialne države, ki se uresničuje skozi zavestno odpoved javnofinančnega prihodka države, v zameno za zmanjšanje socialne ogroženosti materialno depriviligiranih davčnih zavezancev, ki bi jim plačilo davka ogrozilo lastno preživljanje oz. preživljanje njihovih družinskih članov. Odpisa davka zaradi ogroženosti preživljanja za posamezne vrste davčnih obveznosti, kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev za odpis davka, davčni organ ne more odobriti. V posameznih primerih je odpis davka urejen v specialnih predpisih, katerih namen je enkraten gospodarski ali socialni ukrep. Zadnji takšen primer je Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD), ki je poleg odpusta civilnopravnih obveznosti predvidel tudi postopek odpusta neporavnanih davčnih obveznosti. Temeljni cilj predmetnega zakona naj bi bila takojšnja razbremenitev socialno najšibkejših v smislu odpusta neporavnanih civilnopravnih obveznosti (iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in bančnih stroškov) ter odpisa javnopravnih terjatev iz naslova davčnih obveznosti. Ob natančnem pregledu t.i. skrajšanega postopka odpisa neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja, ki ga je uvedel ZPIUOD je mogoče zaznati vrsto restrikcij in omejitev, ki odpis urejajo strožje kot obstoječa ureditev v okviru ZDavP-2 in so posledično privedle do neučinkovitosti izvedenega ukrepa v praksi. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti (redna oblika odpisa kot tudi t.i. odpis po skrajšanem postopku) je v nalogi obdelan s pravno teoretičnega vidika, z vidika sodne prakse, primerjalno pa je prikazana ureditev instituta odpisa davčnega dolga v Republiki Hrvaški.
Ključne besede: odpis davka, delni odpis davka, odlog plačila davka, obročno plačilo davka, enkratni odpis ogroženost preživljanja, socialna ogroženost, davčni zavezanec, davek, davčni postopek, obrazec vloge, neizterljivost davka.
Objavljeno: 14.03.2017; Ogledov: 1418; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

6.
Pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo
Dora Škrobar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo. Plačilo za delo je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja, zato je eno izmed pomembnejših pravnih vprašanj določitev te pravice v pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za osrednji institut delovnega prava, ki je v preseku različnih, največkrat nasprotujočih si interesov delavca, delodajalca in države, ureditev plačila za delo ni prepuščena avtonomiji pogodbenih strank s pogodbo o zaposlitvi, ampak se je oblikoval korpus obvezujočih pravnih pravil, ki določajo minimalne delovnopravne standarde varstva pravice delavca do plačila za delo. Kljub obsežnemu pravnemu urejanju tega področja s heteronomnimi in avtonomnimi pravnimi pravili, se ohranja načelo v korist delavca (in favorem) urejanja pravice v pogodbi o zaposlitvi, tako po obsegu, kot po višini posameznih vrst izplačil. Delo se osredinja na prikaz in pravno analizo urejanja plačila za delo v Zakonu o delovnih razmerjih ter v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti in v tej zvezi splošno obravnava posamezna pravna vprašanja. Do katerih plačil, poleg plače je upravičen delavec na temelju svojega statusa, kakšna naj bo višina plače in drugih plačil, ali ima delavec in delavka pravico do enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, pravočasnost izplačila, obremenitev plačila z obveznimi dajatvami, pravice delavca v primeru zamude ali neizplačila plače, ali sprememba zakona ali kolektivne pogodbe vpliva na določila o plačilu za delo v pogodbi o zaposlitvi idr., to so osrednja pravna vprašanja, ki jih obravnava magistrsko delo. Gre za široko, kompleksno in izredno pomembno področje delovnega prava, s katerim se povezujejo številni delovnopravni instituti, neposredno ali vsaj posredno. Poleg delovnopravnega vidika pa je plačilo za delo pomembno tudi iz davčnega vidika in vidika socialne varnosti. V obsežno materijo pravnega urejanja plačila za delo pa posegajo tudi mednarodne norme in norme Evropske unije. Sicer na tej ravni ni mogoče pričakovati podrobne ureditve plačila za delo, vendarle pa iz njih izhajajo nekatera temeljna načela in pravice, ki jih je treba upoštevati v nacionalnem pravnem redu. V magistrskem delu je izpostavljen le pregled pravnih vprašanj v zvezi s plačilom za delo v zasebnem sektorju. Delo ne vključuje posebnosti urejanja plačnega sistema v javnem sektorju, saj le-ta zaradi specifične javnopravne narave in z njim povezanih javnih financ, zahteva posebno pravno obravnavo.
Ključne besede: Plačilo za delo, kolektivne pogodbe, minimalna plača, enako plačilo delavcev in delavk za enako delo in delo enake vrednosti, pravno varstvo pravice do plačila.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 1292; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

7.
ZAPOSLOVANJE IN MOTIVACIJA PRI DELU V JAVNI UPRAVI
Breda Posl, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Organi državne uprave v Republiki Sloveniji zaposlujejo več kot 30.000 javnih uslužbencev. Za uspešno obvladovanje vseh kadrovskih procesov, vezanih na načrtovanje zaposlovanja, organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, pridobivanje, izbiranje in usposabljanje kadrov ter podobno, je potrebno upoštevati številne predpise in strokovna izhodišča. V teoretičnem uvodu prikazujemo nekatera ključna strokovna spoznanja o zaposlovanju oziroma kadrovanju ter motivaciji pri delu. V empiričnem delu bolj podrobno predstavljamo Upravo Republike Slovenije za javna plačila (njeno zgodovino in dosedanji razvoj, dejavnost, organizacijsko strukturo, poslanstvo in vizijo organizacije). Z metodo intervjuja s pristojno osebo v nadaljevanju podrobno obravnavamo vse ključne faze v procesu zaposlovanja in prikazujemo rezultate teh procesov (obseg in strukturo zaposlenih, zaposlitve s krajšim delovnim časom, absentizem, fluktuacijo kadrov in podobno). Podatke primerjamo z vsemi zaposlenimi v državni upravi od leta 2010 do 2014. V UJP ter v dejavnosti celotne javne uprave v Republiki Sloveniji nas zanima gibanje skupnega števila zaposlenih, delež javnih uslužbencev, ki so zaposleni za krajši delovni čas in stopnja fluktuacije kadrov. Podatki so prikazani tabelarični in slikovni (grafični) obliki. V zaključnem delu smo preverili veljavnost treh hipotez in med drugim predložili nekaj praktičnih ukrepov za izboljšanje stanja. Vse tri zastavljene hipoteze smo zavrnili. Ugotovitve kažejo, da je bil od leta 2010 do 2014 upad zaposlenih javnih uslužbencev v Upravi Republike Slovenije za javna plačila pomembno večji kakor v celotni javni upravi, da je bil delež javnih uslužbencev, ki so zaposleni za krajši delovni čas v Upravi Republike Slovenije za javna plačila v vseh letih precej višji kakor v celotni državni upravi ter da so razlike v stopnji fluktuacije zaposlenih med Upravo Republike Slovenije za javna plačila in celotno državno upravo večinoma majhne, razen v letu 2012, ko je bila izrazito višja v UJP in leta 2014, ko je bila izrazito višja v državni upravi.
Ključne besede: Zaposlovanje, Kadri, Uprava RS za javna plačila, Ministrstvo za javno upravo
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 619; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
ČEZMEJNA KREDITNA PLAČILA V SISTEMU SEPA
Gregor Marinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Projekt SEPA je nastal kot posledica uvedbe enotne valute Evro znotraj Evropske unije. SEPA uživa močno politično in regulatorno podporo institucij Evropske unije. Prva plačilna storitev, ki je bila implementirana z uporabo SEPA infrastrukture, so bila SEPA čezmejna kreditna plačila. Predstavljajo začetek in temelj finančnih transakcij malih vrednosti med uporabniki plačilnih storitev znotraj članic monetarne unije. Za namene standardizacije in avtomatske obdelave, se je pri snovanju sporočil in procesov uporabil standard ISO 20022, ki ne predpisuje podrobnosti procesa ampak način, kako proces modelirati. Glavne prednosti od uvedbe SEPA čezmejnih kreditnih plačil uživajo uporabniki plačilnih storitev, saj so se za njih znižale provizije in čas izvedbe transakcij. Te prednosti so dosežene na račun velikih finančnih investicij v infrastrukturo in prenovo informacijskih sistemov bank, ki so bila potrebna za implementacijo.
Ključne besede: SEPA, kreditna plačila, enotno območje plačil, ISO 20022, UNIFI, plačilni sistemi
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 712; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
PRIMERJAVA UPRAVLJANJA S TERJATVAMI V DOMAČEM IN V MEDNARODNEM PODJETJU
Mateja Ranca, 2016, magistrsko delo

Opis: Upravljanje s terjatvami je pomemben proces v vsakem podjetju, saj vpliva na likvidnost podjetja. Proces upravljanja s terjatvami je v vsakem podjetju zastavljen nekoliko drugače in je odvisen od značilnosti podjetja in okolja, v katerem to podjetje posluje. Zagotavljanje poplačila terjatev je zmeraj veljalo za občutljivo opravilo, pri katerem so potrebna posebna znanja za doseganje želenih rezultatov. V nalogi sem osvetlila postopek upravljanja s terjatvami v dveh podjetjih, ki poslujeta v enakem poslovnem okolju, vendar imata različen pristop k reševanju problema. Predstavljeni so finančni učinki postopkov upravljanja s terjatvami in njihove posledice na likvidnost obeh podjetij. Problem upravljanja s terjatvami vpliva na več področij poslovanja v podjetju, saj ima vpliv na odnose s kupci, posledično tudi na odnose z dobavitelji in druga področja poslovanja. Posledice postopka upravljanja s terjatvami so težje merljive kot učinki, ki jih ima na finančno sliko v podjetju.
Ključne besede: terjatve, izterjava dolgov, plačila, plačilna sposobnost, sodna izvršba, boniteta, komuniciranje, denarna sredstva, obveznosti, plačilna nedisciplina, likvidnost
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 852; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
ANALIZA USPEŠNOSTI PRODAJE PODJETJA ERTL GLAS STEKLO D.O.O.
Zoran Vasić, 2016, diplomsko delo

Opis: Problematika diplomskega dela spada v področje marketinga s poudarkom na analizi uspešnosti prodaje v podjetju Ertl glas steklo d.o.o. v letih 2012 do 2014. Podjetje pripada skupini ERTL GLAS s sedežem v Amstetten, Avstrija in samostojnimi podjetji v 3 evropskih državah (Avstrija, Češka in Slovenija). Glavna dejavnost celotne skupine je proizvodnja in prodaja izdelkov iz ravnega stekla za potrebe gradbeništva. Ob načrtovanju diplomske naloge smo najprej definirali teoretična izhodišča in razdelali različne kriterije analize uspešnosti prodaje. V drugem delu naloge smo teoretična spoznanja iz prvega dela prenesli v praktično analiziranje uspešnosti prodaje v podjetju. V tem delu smo predstavili podjetje, njegov nastanek, vpetost v evropske skupine in opisali osnovno filozofijo podjetja, ki temelji na kvaliteti tako proizvedenih produktov kot kvaliteti servisa kupcem. Nato smo opravili analizo obsega prodaje, stroškov in dobičkonosnosti, analizo prodajnega osebja, prodajnih cen, plačil in zadovoljstva odjemalcev. Rezultati analize so skoraj v celoti potrdili v začetku podane hipoteze. Tako smo ugotovili, da je podjetje vsako leto tako količinsko kot vrednostno povečevalo prodajo. Trend slovenskega gradbenega trga, ki zahteva vedno bolj kakovostne produkte sta potrdili hipotezi o povečevanju prodaje troslojnega stekla in »warm edge« distančnika. Eden izmed najpomembnejših kazalnikov uspešnosti prodaje je dobiček. Tudi ta hipoteza o vsakoletni rasti dobička je bila v analizi potrjena. Edina ovržena hipoteza je bila tista, ki je predvidevala padec prodajnih cen, predvsem iz razlogov povečane nizkocenovne konkurence iz vzhoda, vendar je analiza pokazala, da so se povprečne prodajne cene vsako leto malenkostno dvigovale, predvsem iz razloga prodaje vedno bolj kakovostnih proizvodov. Podjetje je prav tako vsako leto uspešno zniževalo odstotek reklamacij. Naše ugotovitve so pripeljale do predlogov za izboljšave. Glavne možnosti napredka vidimo pri: - razširitvi ciljnih tržišč (Italija, Hrvaška); - razširitvi prodajnega asortimenta s poudarkom na kvalitetnejših in donosnejših produktih z namenom povečevati višino povprečnih prodajnih cen; - preko širšega kakovostnejšega asortimenta produktov, pozicionirati podjetje kot dobavitelj najvišje kakovosti in se tako diferencirati od nižje kakovostne konkurence; - vložiti še več truda v znižanje odstotka zapadlih kratkoročnih poslovnih terjatev.
Ključne besede: analiza uspešnosti prodaje, analiza plačila, analiza prodajnega osebja, analiza prodajnih cen, analiza obsega prodaje, analiza stroškov in dobičkonosnosti, analiza zadovoljstva odjemalcev
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 1092; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici