1. Posebnosti računovodstva v gostinstvuJan Antolinc, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava posebnosti računovodstva v gostinstvu, pri čemer se osredotoča na specifične izzive, s katerimi se srečujejo računovodje v tej panogi. Gostinstvo je znano po svoji sezonski naravi, hitri menjavi zaposlenih in pritiski na marže, kar vse vpliva na računovodske postopke.
V prvem delu naloge so predstavljeni osnovni pojmi računovodstva, vključno s finančnim, stroškovnim in poslovodnim računovodstvom. Nadalje se delo osredotoča na računovodska poročila, kot so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov, ter na njihovo specifično uporabo v gostinski panogi.
Osrednji del naloge se ukvarja z izzivi vrednotenja zalog, obračunavanjem plač, ki pogosto vključujejo napitnine, ter vplivom teh dejavnikov na motivacijo in zadržanje kvalificiranih zaposlenih. Posebna pozornost je namenjena tudi zakonski in strokovni ureditvi računovodstva v Sloveniji, kar je ključno za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo in standardi.
V zaključku naloge so povzete glavne ugotovitve raziskave, ki vključujejo potrebo po prilagojenih računovodskih praksah za gostinstvo, ter predlogi za izboljšanje pogojev dela in produktivnosti v tej panogi. Avtor poudarja pomembnost ustreznega računovodskega načrtovanja in analiziranja za uspešno poslovanje gostinskih obratov. Ključne besede: Računovodstvo, gostinstvo, gostilna, računovodska poročila, zaloge, plača. Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,32 MB) |
2. Vpliv spremembe zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnikaDomen Kotnjek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv minimalne plače na kreditno sposobnost potrošnikov in kako so makrobonitetnih omejitve Banke Slovenije vplivale na to sposobnost. Na začetku smo predstavili teorijo kaj je kredit, njegove naloge ter kako ga delimo. Opisali smo kreditno sposobnost, ki je v glavnem odvisna od višine prihodkov, že obstoječih finančnih obveznosti ter številom vzdrževanih članov. Raziskali smo, kako je povečanje minimalne plače v Sloveniji med letoma 2019 in 2023 zmanjšalo kreditno sposobnost, zaradi česar so mnogi postali kreditno nesposobni. Kljub temu je dvig minimalne plače bil potreben, zaradi zvišanja minimalnih življenjskih stroškov ter visoke inflacije. Tako je bila edina rešitev, da se julija 2023 sprejme nov makrobonitetni ukrep, ki odpravlja vpliv minimalne plače na kreditno sposobnost. V delu je predstavljeno razumevanje pomena minimalne plače, merjenje kreditne sposobnosti in analiza sprememb kreditne sposobnosti med letoma 2022 in 2023. Ključne besede: kreditna sposobnost, minimalna plača, kredit, sprememba makrobonitetnega ukrepa Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,80 MB) |
3. Pravica do minimalne plače : magistrsko deloPrimož Seršen, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo podrobneje proučuje institut minimalne plače v Republiki Sloveniji in njegov vpliv ter pomen v luči mednarodnih in nacionalnih pravnih virov. Na tej podlagi je podrobneje analizirana pravica do minimalne plače s poudarkom na ugotavljanju skladnosti slovenske ure-ditve s standardi, ki jih določajo mednarodni dokumenti in pravo EU ter pravnih vprašanjih, povezanih z njeno določitvijo ter njenim uveljavljanjem.
Ustrezna minimalna plača je ključnega pomena za vzpostavitev ustreznih delovnih in življenj-skih pogojev ter doseganja skupne blaginje, kar na mednarodno pravni ravni izpostavljajo predvsem konvencije, sprejete v okviru Mednarodne organizacije dela (MOD). Z vidika mini-malne plače sta pomembni predvsem Konvencija MOD št. 131 in njena predhodnica Konven-cija MOD št. 26, ki je kot »mati« instituta minimalne plače postavila temelje in podlago siste-ma določanja minimalne plače. Slednje, tako kot nedavno sprejeta Direktiva, ne določajo viši-ne (ustreznih) zneskov minimalnih plač, temveč zgolj kriterije za njeno določitev.
V sklopu splošno sprejetih načel mednarodnega prava je minimalna plača vezana na tako ime-novani »prag dostojnosti« (decency threshold). V zvezi s slednjim je ključnega pomena Evrop-ska socialna listina-spremenjena (4. člen MESL). Slednja je poleg Evropskega stebra Socialnih pravic (alineja (b) 6. člena), ena izmed redkih, ki izpostavlja pomen tovrstnega mednarodnega standarda, ki neposredno naslavlja vprašanje pravičnega minimalnega plačila.
Na nacionalnem nivoju je minimalna plača urejena z Zakonom o minimalni plači (ZMinP), ki je v okviru svoje geneze bil večkrat (ne)uspešno spremenjen. V okviru nazadnje sprejete novele ZMinP-B (nedaven predlog novele ZMinP-C ni bil sprejet), so bile med drugim spremenjene določbe, ki se navezujejo na ne-vštevanje dodatkov v znesek minimalne plače. V skladu s slo-vensko zakonodajo se znesek minimalne plače vsako leto uskladi najmanj z rastjo cen življenj-skih potrebščin.
Z vidika kolektivnih pogodb magistrsko delo obravnava tudi vprašanje strukture plač in raz-merja med višino minimalne plače ter višino najnižje-osnovne plače, kot jo določajo posamezne panožne kolektivne pogodbe. V tej zvezi se postavlja ključno vprašanje višine zneska najnižje osnovne plače posameznega tarifnega razreda iz različnih kolektivnih pogodb napram trenutno določenem znesku minimalne plače v Republiki Sloveniji in uravnilovke, do katere prihaja za-radi tega.
Z vidika prava EU pravico do minimalne plače uokvirja nedavno sprejeta Direktiva Evropske-ga parlamenta in Sveta o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji. Slednja predstavlja temelje in okvirne cilje, ki jih bodo države članice morale implementirati v svojo nacionalno zakonodajo s področja sistema urejanja minimalnih plač. V zvezi s postopkom implementacije Direktiva prav tako ne predstavlja podlage, ki bi državam članicam omogočala, da znižajo že zagotovljene nacionalne sisteme pravnega varstva. Cilj Direktive prav tako ni v spremembi obstoječih sistemov ureditve minimalnih plač držav članic EU, temveč v prilagoditvi in izbolj-šanju obstoječih. Pri tem je ključno tudi vprašanje skladnosti slovenske ureditve z vsebino in cilj sprejete Direktive. Ključne besede: Plača, minimalna plača, Konvencija MOD, MESL, dodatki, ZMinP, Direktiva (EU) 2022/2041, kolektivne pogodbe Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 109
Celotno besedilo (2,23 MB) |
4. Analiza plač v Sloveniji glede na demografske dejavnikeNastja Pečnik, 2021, diplomsko delo Opis: Skozi diplomsko delo smo se posvetili analiziranju plač glede na izbrane demografske dejavnike, in sicer spol, starost in izobrazbo. Najprej smo skozi teorijo povzeli pojme, ki so vezani na plačo, nato pa smo na kratko preučili še vsak izbran demografski dejavnik.
V empiričnem delu smo se osredotočili na primerjavo plačnih razlik, ki se dogajajo glede na izbrane demografske dejavnike. Tako smo ugotovili, da se v Sloveniji še vedno dogajajo plačne razlike med spoloma, saj imajo moški višje povprečne mesečne bruto plače kot ženske. Analiza plač glede na starostne skupine je pokazala, da starejši kot so zaposleni, višje povprečne mesečne bruto plače imajo, torej imajo tisti od 15 do 24 let glede na Statistični urad Republike Slovenije najnižje plače, starejši od 65 let pa najvišje. Višjo kot imajo zaposleni stopnjo izobrazbe, višja je tudi povprečna mesečna plača. Tako imajo tisti z osnovnošolsko izobrazbo in manj najnižje plače, tisti z višješolsko in visokošolsko izobrazbo pa imajo glede na Statistični urad Republike Slovenije najvišjo povprečno mesečno bruto plačo. S pomočjo ustreznih statističnih testov smo ugotovili, da so razlike v povprečnih mesečnih bruto plačah v Sloveniji statistično značilne glede na vse tri obravnavane demografske dejavnike. Ključne besede: plača, demografski dejavniki, spol, starost, izobrazba Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 921; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,17 MB) |
5. Načrtovanje naprednega zbiranja odpadkov v urbanem središču na primeru maribora : diplomsko deloAna Škrobar, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali sistem zbiranja odpadkov v Mestni občini Maribor. Primerjali smo obstoječi način zbiranja komunalnih odpadkov z naprednim sistemom zbiranja s podzemnimi zbiralnicami odpadkov, ki izboljša ter odpravi številne težave, s katerimi se javna služba Snaga d.o.o. dandanes sooča.
Ugotovili smo, da sam nadzor nad odlaganimi odpadki ni učinkovit in predstavlja velik problem komunalnim podjetjem. Prav tako resen problem predstavlja majhen odstotek ločenih frakcij na samem izvoru. Predstavili in pojasnili smo podzemni sistem in način njegovega delovanja. Poglavitna ugotovitev je, da sistem izboljšuje prevzemanje, odvoz in nadzor nad odpadki ter poveča deleže ločeno zbranih frakcij. Ključne besede: podzemne zbiralnice odpadkov, komunalni odpadki, zbiranje odpadkov, povzročitelj plača Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 841; Prenosov: 81
Celotno besedilo (2,10 MB) |
6. Vidiki obravnave minimalne plače v republiki slovenijiSebastijan Nemeček, 2020, magistrsko delo Opis: Institut minimalne plače ob vsaki uskladitvi vzbudi družbene diskusije o upravičenosti njene višine in samega obstoja. Ekonomski vidik obravnave minimalne plače velja za enega od osrednjih, za njegov vsebinski antagonizem glede predmeta obravnave pa je mogoče izvor iskati v ekonomski šoli, v katero se šteje osebo, ki argumentira stališče. Osrednja ekonomska področja razprave, na katere pozitivno, negativno ali nasploh vpliva minimalna plača, pa so višina zaposlenosti, obstoj pravnih subjektov in vpliv na cene dobrin lokalne ali globalne ravni. Poleg omenjenega vidika izredno visoko vrednostno konotira moralni vidik. Ta se osredotoča na vprašanje odnosa družbe do revščine, katere obstoj, kot pravi argument zagovora minimalne plače, naj bi preprečila minimalna plača kot oblika sredstva socialne varnosti. Vendar obeh vidikov, ki veljata za osrednja pri razpravi o minimalni plači, ni mogoče obravnavati prirejeno, niti izjemoma – imata namreč moralni vidik primata argumentacije. Tako v magistrskem delu obravnavamo oba omenjena vidika, vključno s splošno pravno opredelitvijo instituta minimalne plače. Pri opredelitvi vidikov pa poleg teoretičnih navedb področij, na katere ima vpliv minimalna plača, v ospredje postavljamo vsebinske argumente zagovornikov in nasprotnikov instituta minimalne plače glede obstoja in višine minimalne plače. Poleg teoretične opredelitve vidikov pa v raziskovalnem delu analiziramo prejete podatke respondentov glede minimalne plače. Zastavljeni cilji raziskovalnega dela obsegajo zadovoljitev osnovnih in želenih potreb respondentov, njihovo poznavanje instituta minimalne plače ter predvsem njihov vidik glede obstoja in višine minimalne plače. Ključne besede: minimalna plača, pravni vidik minimalne plače, ekonomski vidik, moralni vidik, družbeno gospodarska ureditev Objavljeno v DKUM: 02.06.2020; Ogledov: 1234; Prenosov: 162
Celotno besedilo (2,11 MB) |
7. Plače in stroški delaKarin Ulčar, 2019, diplomsko delo Opis: Znano je, da je plača zelo širok pojem, ki ga velika večina razume kot plačilo, ki ga enkrat mesečno prejmemo za opravljeno delo, vendar se pod tem pojmom skriva veliko več. Ko teče pogovor o plači, lahko govorimo o minimalni plači, osnovni plači, bruto plači, neto plači in tako naprej. Zato je pomembno, da vsak posameznik ve, kaj vse zajema pojem plača.
Plača je del stroškov dela. Ta pojem je zelo širok, zato je težko vedeti, kaj vse se šteje pod stroške dela. Pod stroške dela se štejejo neto plača, prispevki za socialno varnost, prehrana med delom, prevoz na delo in z njega, službena potovanja, regres, jubilejne nagrade in drugi stroški, ki za delodajalca predstavljajo kar velik zalogaj.
V diplomskem delu smo natančno opredelili vse zgoraj omenjene pojme in druge, ki so v povezavi s plačo in stroški dela zelo pomembni. Prav tako smo analizirali podatke, ki smo jih pridobili na spletni strani Statističnega urada Slovenije, ki podatke vsakoletno zbira in objavlja. Obravnavali smo podatke od leta 2012 do 2017. Ugotovili smo, da so bili v tem obdobju najvišji stroški v Osrednjeslovenski regiji, da imajo najvišjo plačo najstarejši delavci, da imajo tisti z višjo izobrazbo višje plače kot tisti z nižjo, da so plače višje v javnem sektorju, da so moški plačani nekoliko bolje od žensk in da je največji delež celotnih stroškov dela namenjen osnovni bruto plači. Prav tako smo ugotovili, da so se stroški dela v zadnjih petih letih povišali za več kot pet odstotkov. Ključne besede: plača, stroški dela, povračila stroškov dela, zakon o delovnih razmerjih Objavljeno v DKUM: 13.01.2020; Ogledov: 1334; Prenosov: 151
Celotno besedilo (625,97 KB) |
8. Analiza nagrajevanja v proučevanem podjetjuDarjan Lamut, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Zmožnost privabljanja in ohranjanja nadarjenega osebja močno vpliva na sposobnost organizacije, da ohrani konkurenčno prednost. Na današnjem trgu dela zaposleni vse bolj iščejo paket nadomestil, ki ponuja več kot samo plačo. Ugodnosti v življenjskem slogu, fleksibilni delovni čas, izobraževanja ipd. so le nekateri dodatki, ki jih zaposleni iščejo na delovnem mestu. Učinkovita strategija nagrajevanja je ključna spodbuda za zadovoljne, motivirane in učinkovite zaposlene.
Organizacije se vse bolj zavedajo, da morajo vzpostaviti pravično ravnotežje med prispevkom zaposlenega k organizaciji in prispevkom organizacije k zaposlenemu. Vzpostavitev tega ravnovesja je eden izmed glavnih razlogov za nagrajevanje zaposlenih. Organizacije, ki sledijo strateškemu pristopu k ustvarjanju tega ravnovesja, se osredotočajo na tri glavne komponente sistema nagrajevanja, ki vključuje nadomestila, koristi in priznanje. Pomembnost zadnje komponente v številnih organizacijah še vedno zanemarjajo. Ključni cilj priznavanja je, da se zaposleni počutijo cenjeni, saj imajo cenjeni zaposleni običajno višjo samopodobo, več zaupanja, večjo stopnjo pripravljenosti na nove izzive in večjo željo po inovativnosti. Namen diplomskega dela je s pomočjo študija literature predstaviti področje nagrajevanja zaposlenih in na konkretnem primeru raziskati, kakšen je sistem nagrajevanje v proučevani organizaciji. Ključne besede: plača, nagrajevanje, sistem nagrajevanja, organizacija, zadovoljstvo. Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 999; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,23 MB) |
9. Primerjava davčnega vidika dohodka iz zaposlitve v sloveniji in na švedskemKatja Kolarič, 2019, diplomsko delo Opis: Dohodnina je eden od velike trojice davkov, ki ga poznajo skoraj vse države zahodnega sveta. Praviloma velja za pomemben javnofinančni vir. Pravno podlago za pobiranje tega davka predstavlja Zakon o dohodnini, ki določa, kdo sploh so zavezanci za dohodnino, vire dohodkov, predmet obdavčitve ter oprostitve plačila dohodnine.
V nalogi diplomskega projekta se osredotočamo na dohodke iz zaposlitve in z njimi povezane davke. Obravnavamo področje davkov iz zaposlitve v Sloveniji in na Švedskem. Slednji državi imata enako stopnjo splošnega davka, to je 22 %. V obeh državah veljajo podobni zakoni, ki obravnavajo področje plač. V Sloveniji se davek plačuje na državnem nivoju, na Švedskem pa najprej na lokalnem oziroma občinskem in šele nato na državnem nivoju. Višina davka iz zaposlitve je različna, prav tako državni zakoni obravnavajo različne davčne olajšave in prispevke, ki jih plačujemo kot delojemalec oziroma delodajalec.
Diplomska naloga odgovori na vprašanja višine in obdavčitve plač v Sloveniji in na Švedskem. Ugotovili smo, kakšen je strošek plače ob istem izplačilu na Švedskem in kakšen v Sloveniji. Izdelali smo primerjalno analizo obdavčitve povprečne višine bruto plač v obeh državah Ključne besede: davek, dohodek iz zaposlitve, dohodnina, davčna olajšava, plača Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1257; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,47 MB) |
10. Plačne razlike med spoloma v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in na HrvaškemLaura Volasko, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu obravnavamo plačne razlike, glavna tematika pa je plačna vrzel med spoloma. Predvsem nas zanima, kateri so poglavitni dejavniki plačnih razlik med moškimi in ženskami in ali so ženske na trgu dela še vedno obravnava kot ekonomsko manj vredne. Z drugimi besedami, ali delodajalci diskriminirajo žensko polovico populacije in je ne želijo zaposliti, ker menijo, da niso sposobne opravljati določenih delovnih mest, ali je treba razloge za plačne razlike iskati kje drugje. Enakopravnost spolov na trgu dela je namreč pomembna tako za vse posameznike kot tudi za družbo kot celoto, saj lahko z enakopravnim obravnavanjem obeh spolov dosegamo višjo učinkovitost na trgu. Diplomski projekt je razdeljen na štiri sklope. V prvem delu predstavljamo poglavitne značilnosti trga dela in njegove posebnosti. Drugi del zajema pojasnjevanje dejavnikov, ki vplivajo na plačne razlike. V tretjem delu sledi analiza podatkov za Slovenijo, Nemčijo, Avstrijo in Hrvaško, v zadnjem delu pa s pomočjo izbranih študij te podatke podrobneje preučimo in iščemo razloge za obstoječe situacije. Skozi analizo pridemo do ugotovitev, da so plačne razlike med spoloma v Nemčiji in Avstriji precej visoke, v Sloveniji in na Hrvaškem pa so glede na evropsko povprečje nizke. Različne razloge za to predstavljamo skozi celotno delo. Ključne besede: trg dela, plača, plačne razlike, plačna vrzel med spoloma, evropska gospodarstva Objavljeno v DKUM: 06.12.2019; Ogledov: 1522; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,48 MB) |