| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PIVO V PET EMBALAŽI
Lilijana Peklar, 2010, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja bistvene podatke o vrstah sprememb v živilih in pogojih, ki jih indicirajo — s poudarkom na segmentu piva. Delo vsebuje informacije in primerjave (prednosti in slabosti) med dvema vrstama embalaže za pivo (steklena in PET embalaža). Glavni vplivi, ki so bili preučevani tekom študije so migracije plinov (kisik in ogljikov dioksid), odpornost materiala na zunanje vplive (svetloba, vlaga, transport,...) ter eventualne sekundarne migracije iz materiala v živilo. Poleg klasičnih fizikalno-kemijskih metod raziskovanja je bila na testiranih vzorcih izvedena tudi senzorična ocena končnega proizvoda, v odvisnosti od časa skladiščenja in vrste embalaže. Prvi del študije obravnava prvotna testiranja z različnimi enoslojnimi PET embalažami (različni aktivni in pasivni dodatki) in inertno stekleno embalažo. Kar pa ni ustrezalo zahtevam glede ohranjanja kvalitete piva. Nato so v delu navedeni rezultati primerjav med stekleno in večslojno PET embalažo, ki se je glede na določene zahteve, pokazala za ustrezno. V zadnjem delu študije je izvedena primerjava med novo vrsto enoslojne PET embalaže (cenovno sprejemljivejša od večslojne), z dodano aktivno in pasivno zaščito, večslojno plastenko in stekleno embalažo. Novo izbrana plastenka se je v primerjavi s stekleno in večslojno PET embalažo, izkazala kot dobra aktivno pasivna zaščita za produkt (migracije v okviru zahtevanih meja). S stališča organoleptike pa je bilo pivo v testirani embalaži, po preteku štirih mesecev, ocenjeno slabše kot pivo v stekleni embalaži. Organoleptične razlike med pivi so se postopoma zmanjševale in so bile ob koncu roka uporabnosti minimalne, oziroma jih ni bilo ali pa so se celo obrnile v prid piva v enoslojni PET embalaži.
Ključne besede: barierne tehnologije, migracijski procesi, pivo, embalažni materiali, PET, permeabilnost, vplivi na obstojnost živil, rok uporabnosti
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 4562; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)

3.
Določanje SO2 v pivu
Maja Kavc, 2013, diplomsko delo

Opis: V pivu nastaja žveplov dioksid, ki je v previsokih koncentracijah za nekatere skupine ljudi zdravju škodljiv. Zakonsko predpisana najvišja dovoljena koncentracija žveplovega dioksida v pivu je v Republiki Sloveniji 20 mg/L. Namen diplomskega dela je bila validacija analizne metode za določanje žveplovega dioksida v pivu. Metoda, ki smo jo želeli validirati, je destilacijska metoda s titracijo in je uradna predpisana metoda Republike Slovenije za določanje žveplovega dioksida v pivu. To metodo smo primerjali s spektroskopsko metodo, ki je že bila validirana in uporabljana, vendar je bila iz seznama uradnih metod umaknjena. Rezultati analize so pokazali, da je destilacijska metoda primerna za analizo žveplovega dioksida v pivu, saj je njena obnovljivost dobra (RSD je 1,6 %). Praktično uporabo metode smo preverili na 25 različnih vzorcih piva (svetlo, temno, brezakoholno, pivo z nizko vsebnostjo alkohola, mešanice piva in ekstrakta) ter rezultate primerjali s spektrofotometrično metodo. Ugotovili smo, da so bile pri večini vzorcev izmerjenje koncentracije SO2 po destilacijski metodi nekoliko nižje kot pri uporabi spektrofotometrične določitve.
Ključne besede: žveplov dioksid, pivo, spektrofotometrija, destilacijska metoda, validacija
Objavljeno: 02.04.2013; Ogledov: 1602; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
DINAMIKA NASTAJANJA VIŠJIH ALKOHOLOV IN ESTROV V FERMENTIRANIH PIJAČAH IZ JEČMENOVEGA, KVINOJINEGA IN AJDOVEGA SLADU
Natalija Brečko, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila uvedba in validacija analizne metode za določanje višjih alkoholov in estrov v pivu in pivu podobnih pijačah v odvisnosti od surovine in zaporednega števila fermentacij. Omenjene spojine v pivu nastajajo kot stranski produkti med procesom fermentacije in prispevajo predvsem k aromi piva tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. Pomembnejši alkoholi v pivu, ki smo jih določali so: metanol, 1-propanol, izobutanol (IUPAC nomenklatura: 2-metilpropan-1-ol), 2-metilbutanol, 3-metilbutanol ter 2-feniletanol. Pomembnejši analizirani estri so bili: etil acetat, izoamil acetat ter 2-feniletil acetat. Ti tvorijo tradicionalni nabor pomembnejših hlapnih spojin, ki se tudi najpogosteje spremljajo v pivu. Poleg tega smo poskušali določiti tudi: vicinalna diketona 2,3-butandion (diacetil) in 2,3-pentandion ter aldehida acetaldehid in trans-2-nonenal, ki so prav tako pomembni predstavniki arome piva. Namen raziskave je bil validirati omenjeno metodo in ugotoviti ali je primerna za določanje vicinalnih diketonov in aldehida, primerjati vsebnosti zgoraj omenjenih hlapnih spojin v pivinah in pivu iz različnih surovin (ječmen, ajda, kvinoja) ter preučiti vpliv večkratne zaporedne uporabe kvasovke pri fermentaciji. Kot metodo za določevanje smo uporabili plinsko kromatografijo destilata piva. Rezultati nakazujejo, da tako surovina kot zaporedna fermentacija vplivata na končne koncentracije hlapnih snovi, kot tudi na potek njihovega nastanka med fermentacijo. Razlike pri ajdi v primerjavi z ječmenom niso tako velike, da bi močno vplivale na kvaliteto končnega produkta, pri kvinoji pa so odstopanja od tipičnega ječmenovega piva relativno velike, zato praktično ne more služiti kot brezglutenski nadomestek običajnega piva. Kvasovka, ki smo jo pri vseh eksperimentih uporabljali (S. pastorianus TUM 34/70) se je z vidika hlapnih spojin izkazala kot primerna za zaporedno fermentacijo ječmenove, ajdove in kvinojine pivine.
Ključne besede: pivo, plinska kromatografija, alkoholi, estri, validacija, gluten
Objavljeno: 28.03.2014; Ogledov: 1378; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

5.
DOLOČANJE SKUPNIH OGLJIKOVIH HIDRATOV V PIVU
Neja Tevž, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je razvoj in vpeljava UV-VIS sprektrofotometrično metode za določanje skupnih ogljikovih hidratov v pivu. Vpeljali smo jo z namenom, ker morajo biti po novi evropski zakonodaji za označevanje živil in pijač, vse hranilne vrednosti živil in pijač jasno podane na emabalaži le teh. Metoda temelji na merjenju absorbance kompleksa antrona in prisotnih ogljikovih hidratov v pivu pri 625 nm, z uporabo eksternega standarda. Eden izmed namenov diplomskega dela je tudi validacija metode, ki je podana z nekaterimi osnovnimi parametri, kot so natančnost, točnost, obnovljivost, ponovljivost, heteroscedastičnost, mejo določljivosti (LOQ) in mejo zaznavnosti (LOD), za katero pa smo že na začetku dela ugotovili, da je ni potrebno določevati, saj je v vseh realnih vzorcih koncentracija analita tako visoka, da je dosti nad mejo določljivosti in pade v naše merilno območje. Z izdelavo umeritvene krivulje smo potrdili, da je merilno območje metode ustrezno linearno na širšem območju, od 5-125 mg/l in ne le od 20-80 mg/L, kot je to podano v osnovni metodi. Z optimizacijo metode smo preverili čas obstojnosti barvnega kompleksa in čas segrevanja raztopin. Preverili smo ali je pomembno vzorce pred delom ohlajati, in ali je pred vsakim merjenjem potrebna priprava svežega reagenta. Posneli smo tudi spektre čiste raztopine reagenta in vzorca, kjer smo pokazali, da sam reagent absorbira pri drugi valovni dolžini, kot vzorec, kjer je razvit barvni kompleks in s tem potrdili selektivnost metode.
Ključne besede: spektrofotometrija, ogljikovi hidrati, pivo, validacija, antron
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 771; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (5,50 MB)

6.
PREDLOG ZA ORGANIZIRANJE PRIREDITEV V LAŠKEM
Anja Ferme, 2015, diplomsko delo

Opis: Prireditve predstavljajo pomemben del turistične ponudbe posamezne destinacije. Niso pomembne le za turizem, temveč tudi za ostala področja gospodarstva. Poznamo tako pozitivne kot tudi negativne vplive prireditev. Problem nekaterih prireditev je, da bi morali obiskovalce organizatorji oziroma odgovorni za turizem na tej lokaciji vzpodbuditi, da ostanejo dlje, ali pa obiščejo to destinacijo tudi v prihodnje. V teoretičnem delu so predstavljene prireditve, vrste prireditev, način organiziranja prireditev in njihovi vplivi na turizem. Predstavljene so tudi posamezne etnološke, športne in zabavne prireditve v Laškem, med katerimi smo največ pozornosti namenili festivalu Pivo in cvetje. V praktičnem delu so s pomočjo grafikonov in tabel predstavljeni rezultati ankete, ki je bila izvedena med obiskovalci festivala Pivo in cvetje. V sklepnem delu so opisani predlogi in priporočila za pripravo prireditve v Laškem.
Ključne besede: turizem, prireditev, Laško, Festival Pivo in cvetje
Objavljeno: 19.11.2015; Ogledov: 516; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Pregled in analiza etiket piva mikro-pivovarn v Sloveniji
Ana Vrezner, 2017, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim projektom želimo pojasniti kaj to etiketa sploh je ter kakšna je njena uporabna vrednost, po čem se etikete mikro-pivovarjev v Sloveniji med seboj razlikujejo, v čem so si podobne in kaj jih naredi edinstvene.
Ključne besede: Etiketa, pivo, mikro-pivovarna, obrtna pivovarna, vedenje potrošnikov, nakupno odločanje.
Objavljeno: 23.11.2017; Ogledov: 227; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

8.
MOŽNOST UPORABE KONOPLJE V PIVOVARSTVU
Miran Rengeo, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Skladno s trendi vse večjega povpraševanja po pivu v ZDA, EU in Sloveniji v tretjem tisočletju smo v diplomski nalogi predstavili nove podjetniške priložnosti v pivovarstvu. Poleg klasičnih surovin, kot so voda, slad, hmelj in kvas, smo predstavili tudi potenciale pridelave in možnosti uporabe konoplje kot ene od alternativnih surovin za pridobivanje piva. Naloga vključuje predstavitev osnovne pivovarske tehnologije, namenjene začetnikom, ter prikaz kalkulacije variabilnih stroškov proizvodnje za različne inpute materiala in cen. Predstavlja prispevek k spodbujanju podjetniških pobud na področju kmetijstva in agroživilstva.
Ključne besede: surovine za pivo, pivovarstvo, tehnologija proizvodnje, Slovenija
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 404; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

9.
Določanje vsebnosti β- glukanov v sladici in pivu
Tamara Govejšek, 2016, diplomsko delo

Opis: β-glukani so polisaharidi, v katerih so glukozne molekule povezane z (1→3) in (1→4) β glikozidnimi vezmi. Zaradi različnega tipa povezav in razvejanosti, lahko β-glukani varirajo v topnosti, molekulski masi, terciarni strukturi in konformaciji. Vse te karakteristike imajo vpliv na različne imunske efekte. Ječmenovi β-glukani so koncentriran vir vodotopnih prehranskih vlaknin. Njihovi učinki so povezani s povišanjem viskoznosti v tankem črevesju. Zaradi viskoznosti se upočasni vsrkavanje hranil in posledično se zmanjša glikemični indeks. Namen našega eksperimentalnega dela je bil določanje β-glukanov v sladici in pivu s tekočinsko kromatografijo in fluorescentno detekcijo. Metodo smo tudi optimirali in validirali s pomočjo osnovnih parametrov, kot so točnost, natančnost, obnovljivost, ponovljivost. LOD in LOQ nismo določevali, saj so vse koncentracije analita v naših vzorcih nad mejo določljivosti in so v našem merilnem območju. Ugotovili smo, da naša umeritvena krivulja ni linearna temveč je krivulja drugega reda. R2 je 0,9975, kar pomeni, da se krivulja zadovoljivo prilega našim točkam umeritvene krivulje. Meritve smo izvajali v koncentracijskem območju od 25–300 mg/L. Standardne raztopine je bilo potrebno dnevno pripraviti sveže, saj so se tekom tedna umeritvene krivulje standardnih raztopin močno spreminjale. V nekaterih primerih smo morali vzorce redčiti v razmerju 1:9, zaradi previsokega odziva detektorja. Iz posnetih kromatogramov smo odčitali površine pod kromatografskimi vrhovi in s pomočjo enačbe umeritvene krivulje izračunali koncentracijo β-glukanov v pivu. Selektivnost metode smo potrdili s pomočjo specifičnih karakteristik FLD detektorja, ki uporablja specifični valovni dolžini vzbuditve in emisije β-glukanov.
Ključne besede: β-glukani, validacija, calcofluor reagent, pivo, HPLC-FLD
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 657; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

10.
Analiza kupcev piva mikropivovarne Vizir
Ajda Mavrić, 2016, diplomsko delo

Opis: Mikropivovarne so pivovarne, ki proizvajajo majhne količine piva, tipično veliko manjše kot veliki proizvajalci piva. Značilno je, da dajejo poudarek na kakovosti okusov in pivovarski tehniki. Izraz in trend mikropivovarn se je v ZDA razširil leta 1980 in je bil na koncu uporabljen za označbo pivovarn, ki proizvedejo manj kot 15.000 sodov oziroma 1.800.000 litrov letno. V diplomskem projektu sem predstavila mikropivovarno Vizir, ki je danes pionir na področju craft pivovarstva v Sloveniji. Z mlado ter inovativno ekipo nizajo uspehe že od leta 2008. V njihovi pivovarni lahko najdemo zelo različne stile piva. Proizvajajo tako piva spodnjega vrenja (lager ali ležak) kot tudi piva zgornjega vrenja (ale piva). S pomočjo raziskave sem ugotovila, da imata mikropivovarni Vizir in Pelicon največjo stopnjo priklica pri pivcih piva. Najbolj priljubljeno pivo pri anketiranih je Nori Franc. Med najpomembnejše dejavnike pri izbiri piva spadajo kakovost, okus piva ter dobra založenost v trgovini. Splošno zadovoljstvo kupcev piva mikropivovarne Vizir lahko označimo kot zelo pozitivno.
Ključne besede: Mikropivovarna, Vizir, kupci, pivo, pivovarstvo
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 496; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici